Zakaj slovenščina nima sočnih izrazov?

Pošljite nam svoje jezikovne dileme

Dragi bralci, vabimo vas k soustvarjanju tedenske jezikovne rubrike. Svoje jezikovne dvome nam pošljite na spodnji naslov.
Na vaša vprašanja bodo odgovarjali jezikoslovke in jezikoslovec SLORI-jeve Delovne skupine za slovenski jezik Matejka Grgič, Andreja Kalc, Maja Melinc Mlekuž in Damjan Popič.

jezik@primorski.eu

Dober dan!

Pogosto beremo, da je slovenščina bogat jezik, a meni se zdi, da ima italijanščina veliko več sočnih izrazov. Kako bi na primer v slovenščino prevedli km0 ali fare sistema?

Pozdravljeni!

Drži, italijanščina je včasih res simpatična in sočna. Drži pa tudi, da je čisto vsak jezik po svoje sočen in simpatičen – poudarek je tu na besedni zvezi »po svoje«. Jezik je namreč odraz skupnosti govorcev, njihovega življenja in njihovih potreb, pa tudi prepričanj, želja, strahov in marsičesa drugega. V vseh jezikih torej nastajajo nove besedne zveze, nekatere si pa govorci in govorke kar izposodimo od sosedov. Koliko časa se bo posamezna beseda ohranila, kako se bo njen pomen spreminjal in kdaj bo beseda zastarela, je odvisno od zunanjih, nejezikovnih okoliščin. Baje imajo Finci štirideset različnih poimenovanj za različne vrste snega: ali jih je res štirideset ali kaj manj, podpisana težko presodim, a prav gotovo sta geografska lega in od nje soodvisno podnebje vplivala na razvoj finskega besedišča. Če bi bile nekega dne posledice podnebnih sprememb tako hude, da na Finskem ne bi bilo več snega, bi najbrž Finci na marsikatero od teh besed pozabili in ohranili le nekaj osnovnih izrazov.

A povrnimo se k vašima primeroma. Ko v italijanščini rečemo, da je nekaj »a km0«, želimo s tem povedati, da je lokalno pridelano ali izdelano, da je torej lokalni proizvod, pridelek ali izdelek. Včasih v slovenščini napišemo tudi samo lokalno – ta raba je pogosta na nalepkah, etiketah in embalaži nasploh. V teh primerih besede lokalno tudi ne moremo zamenjati s sopomenko krajevno: Slovar sopomenk sodobne slovenščine nas pouči, da lahko pridevnika lokalna in krajevna uporabljamo ob samostalnikih skupnost, cesta, samouprava itd., ob samostalnikih pridelki in izdelki pa uporabljamo samo pridevnik lokalni.

Tudi besedne zveze »fare sistema« ne moremo v slovenščino prevesti kar s kalkom narediti sistem ali s kako podobno skovanko. Če malce pobrskamo po besedilih, v katerih se pogosto pojavlja sintagma »fare sistema« (na primer po evropskih projektih), vidimo, da se na teh mestih v slovenskem prevodu največkrat pojavljajo besedne zveze poiskati, najti, implementirati ... sistemske rešitve, sistemski pristop, sistemske ukrepe, okvire, podlage itd.

Skratka: gre za to, da v različnih jezikih ubesedujemo pojme na različne načine, včasih prav z drugačnimi izraznimi sredstvi, npr. skladenjskimi strukturami.

Ko prevajamo, smo včasih tudi poklicni prevajalci in prevajalke obupani, saj se nam zdi, da tako lepega, sočnega, zanimivega izraza, kot ga imamo v izvirniku, v ciljnem jeziku ne bomo mogli najti. Vsi, ki smo že kdaj kaj prevajali iz slovenščine v italijanščino, smo spili na litre kave, ko smo morali v kakem uradnem dopisu izpostaviti razliko med vročanjem in izročanjem dokumenta (it. oboje inoltro, consegna, notifica ...) ali med izpisom in izbrisom (dis-iscriversi ali kaj podobnega v italijanščini namreč ne obstaja). Vsi smo pa najbrž že naleteli na kako reklamo slovenskih zdravilišč, ki razvajanje v italijanščini oglašujejo kot coccole, užitke pa kot godimenti – kar zveni zelo nenavadno. Slovenci in Slovenke imamo v prijetnih trenutkih očitno raje samostalnike (prepustimo se razvajanju, užitkom), Italijani in Italijanke pa glagole – in bodo zato v primerljivih besedilih zapisali lasciatevi coccolare, godetevi il vostro relax.

Pa naj se s temi željami, preplonkanimi iz reklamnih oglasov, kar poslovimo – čas je že tak, da si moramo dovoliti tudi razvajanje, užitek in sprostitev.