Ustreznost poimenovanja Devinske pečine

Pošljite nam svoje jezikovne dileme

Dragi bralci, vabimo vas k soustvarjanju tedenske jezikovne rubrike. Svoje jezikovne dvome nam pošljite na spodnji naslov.
Na vaša vprašanja bodo odgovarjali jezikoslovke in jezikoslovec SLORI-jeve Delovne skupine za slovenski jezik Matejka Grgič, Andreja Kalc, Maja Melinc Mlekuž in Damjan Popič.

jezik@primorski.eu

Pozdravljeni, zanima me, ali je ime Devinske pečine ustrezno. Najlepša hvala za odgovor!

Odgovor je sicer preprost, vendar je pot do njega jezikovno vznemirljiva, zato si jo bomo privoščili. Seveda bodo bralci, ki v naglici prečesavajo časopisne strani, lahko preskočili zgodbeno ozadje ter se zadovoljili s preprosto informacijo na koncu tega premisleka.

Truma Rilkejevih devinskih angelov, med katerimi ga vpijočega ni mogel nihče slišati, je seveda spodbudila številne literarne obdelave tega čarobnega kraja. Tako se je pesnik skupaj z gradom tudi sam znašel upodobljen v očarljivem sodobnem slovenskem romanu. Katja Perat namreč junakinjo svoje romaneskne biografije, posvojenko enega izmed najbolj avstrijskih med avstrijskimi pisatelji, Leopolda von Sacherja - Masocha, za nekaj mesecev preseli na Devinski grad v Rilkejevo družbo. Pesnika slika povsem brezkompromisno, toda za vaše vprašanje je pomembnejše, da junakinjo Nado po freudovskem naključju ozdravijo od začasne izgube govora prav pečine. V romanu Mazohistka namreč izraz pečine pisateljica uporabi povsem korektno:

Bila sem že daleč proti Sesljanskemu zalivu, na svoji poti prek pečin, ko je utrujenost, ki sem jo čutila zadnje mesece, prevladala. Nisem mogla ne naprej ne nazaj, moje noge so se premikale, kot se premikajo v sanjah, moje telo je zavrnilo gibanje in se ustavilo nad morjem. [...] Nisem si zaželela, da bi se vrgla s pečine, samo nagnila sem se čeznjo, kot bi moje telo hotelo pasti samo od sebe.

Nada se nato samo spotakne ob skalo, torej pečino ... in spet spregovori.

Za sobesedilo, na katero meri vaša dilema, torej krajevno in uradno ime rezervata z italijanskim imenom Riserva naturale regionale Falesie di Duino, izraz pečine ni ustrezen. Kako, boste morda ugovarjali, saj je tam vendar veliko skal, skalovja, torej pečin. In res pogosto naletimo na izraz Devinske pečine. Geslo s tem imenom boste našli celo v Wikipediji, ki pa velikokrat ni zanesljiv vir za pravopisne in druge leksikalne podatke. Pri pisanju uradnih besedil ali besedil za javnost se tako skoraj nikoli ne smemo zanesti na preprosto brskanje s spletnim brskalnikom. Nikakor ni dobro brez preverjanja v zanesljivih virih izbrati prvi zadetek, ki nam ga brskalnik ponudi sam, ker gre pogosto za strojno, torej samodejno generiran prevod tujega poimenovanja – tega pa ni nihče pregledal in potrdil. Po vsej verjetnosti gre pri poimenovanju Devinske pečine za nekoliko netočen prevod italijanskega izraza falesie, in čeprav je v jezikovni skupnosti ustaljen, ni ustrezen.

Tudi v slovenskih slovarjih lahko preverimo, da je pečina seveda sinonim za skalo, pečine (v množini) pa so skalovje. Ta biser Tržaškega zaliva, kot ga poimenuje uradna spletna stran naravnega rezervata, pa je veliko več kot običajno skalovje. Gre namreč za naravno formacijo, ki si je prislužila poseben strokovni izraz, in sicer mu pravimo stene. Ker gre torej za termin, ga boste kot samostojno geslo našli tudi v Planinskem slovarju na portalu Fran.si. Tako se glasi razlaga tega pojma: zelo strmo skalno ali ledeno pobočje z nagibom nad 40°. Ustreznejše oziroma strokovno natančnejše poimenovanje bodo torej Devinske stene, kar upošteva tudi uradna spletna stran Naravnega rezervata Devinske stene, ki je v celoti prešla jezikovni in strokovni pregled veščih deželnih jezikoslovk. Dobro bo, da uporabniki ob tej priložnosti popravimo tudi napako v Wikipediji.