Tujke in občutek za mero

Pošljite nam svoje jezikovne dileme

Dragi bralci, vabimo vas k soustvarjanju tedenske jezikovne rubrike. Svoje jezikovne dvome nam pošljite na spodnji naslov.
Na vaša vprašanja bodo odgovarjali jezikoslovke in jezikoslovec SLORI-jeve Delovne skupine za slovenski jezik Matejka Grgič, Andreja Kalc, Maja Melinc Mlekuž in Damjan Popič.

jezik@primorski.eu

Dober dan!

Zaradi službe imam veliko stikov v Slovenijo. Moji kolegi uporabljajo veliko angleških besed, potem pa me čudno gledajo, če rečem, da sem na smart workingu ... Kako si to razlagate?

Razprava o tem, kdo uporablja več tujk, Slovenci za mejo ali tisti pred njo, je vedno živahna. Natančnih statistično relevantnih podatkov zaenkrat še nimamo (mogoče pa se bodo kdaj našla finančna sredstva tudi za take raziskave).

Dotlej samo nekaj splošnih ugotovitev.

Na prevzemanje besed vpliva nekaj, čemur bi lahko rekli kulturni zgled. Naš kulturni zgled je predvsem italijanski – tam, kjer so torej v italijanščini angleške besede, jih imamo tudi mi: lockdown, smart working, smartphone, file, download, jobs act, welfare, jogging ... V vseh teh primerih so v slovenščini običajnejše domače besede ali besedne zveze: delo na domu, pametni telefon, datoteka, naložiti (nalaganje), delovno pravo ali reforma delovne zakonodaje, sociala, tek ...

Pač pa se v slovenščini uporabljajo druge angleške ali iz angleščine prevzete besede: najbolj znani sta verjetno ful (kjer je že prišlo do pomenskega zasuka full = ‘polno’ -» ful = ‘veliko, mnogo’) in kul (cool = ‘v redu, dober/dobro, super, odličen/odlično ...’).

Prav tako mi ne hodimo na kavo s frendi, ne nosimo hudijev (hoodie = it. ‘felpa’) in ne pijemo macha latte (ta besedna zveza je tudi sicer zanimiva, ker je beseda latte najprej prišla iz italijanščine v angleščino, tam se je zgodil delni pomenski zasuk, potem pa iz angleščine v slovenščino).

Na splošno lahko rečemo, da znati jezik pomeni tudi vedeti, katere prevzete besede so v tem jeziku že domače in katere ne, katere bodo govorci razumeli in katerih ne. Poleg tega moramo razviti tudi občutek za pravo mero: v nekaterih okoljih lahko uporabljamo več tujk, v drugih pa manj. Vse to seveda ne velja le za slovenščino, ampak tudi za italijanščino. Če boste v Milanu rekli, da imate nek nov concept, boste veljali za svetovljana (ali svetovljanko); v Rimu pa vas bodo gledali, kot da prihajate z Marsa, čeprav so angleško besedo concept v resnici izumili ... Rimljani!

Za konec še sporočilo za tiste, ki tujk ne marate. Brez skrbi: večina tujk pride in gre – izposodimo si jih za krajši čas, potem jih kar pa opustimo. Tiste, ki ostanejo, se po navadi zelo uspešno prilagodijo novemu okolju. Tako smo na primer povsem posvojili nafto, riž, marelico, čaj, račune, hlače, radio; te besede smo v glavnem pobrali iz angleščine, nemščine in italijanščine, tja pa so prišle iz daljnih dežel: s Kitajske, Perzije, Indije ...