Pošljite nam svoje jezikovne dileme
Dragi bralci, vabimo vas k soustvarjanju tedenske jezikovne rubrike. Svoje jezikovne dvome nam pošljite na spodnji naslov. Na vaša vprašanja bodo odgovarjali jezikoslovke in jezikoslovec SLORI-jeve Delovne skupine za slovenski jezik Matejka Grgič, Andreja Kalc, Maja Melinc Mlekuž in Damjan Popič.
Pozdravljeni,
zanima me, ali želimo srečne ali vesele praznike? Mar ne bi bilo lepše in bolj osebno: Želimo vam srečne praznike! In sicer kot prevod za: Vi auguriamo buone feste!
Pridevnik srečen uporabljamo predvsem za primere, ko bi radi nekomu nekaj zaželeli, manj pogosto pa ob voščilih ob jubilejih in praznikih. In sicer ko gre lahko kaj narobe, mi pa sogovorniku želimo, da bi šlo vse po sreči, mu torej želimo sreče, ne veselja: srečno pot, srečno na izpitu/razgovoru za službo, srečno na sestanku z direktorjem, srečno na predstavitvi projekta, srečno novo leto 2022 itd.
Prazniki pa so načeloma prijetna izkušnja, čeprav nekateri ne maramo zapovedanega praznovanja, pa vendar. Sklepamo, da bo šlo med prazniki vse po sreči, usoda se načeloma ne bo poigrala z nami, zato najpogosteje želimo lepo in prijetno preživljanje praznikov oziroma praznovanje:
- Lepe praznike!
- Vesele praznike!
- Prijetne praznike!
- Radostne praznike!
Prva dva primera sta bolj utečena, standardna, druga dva pa malce kreativnejša. Ob vsem povedanem je treba dodati, da kljub razlagi o razlikah v pomenu ni zadostnega razloga, da bi v voščilih (zasebnih, uradnih ali javnih) odsvetovali rabo pridevnika srečen. Tudi številni premeri slovenskih voščilnic pritrjujejo temu, saj nekateri vsebujejo celo tako voščilo: Srečne in vesele praznike!
Voščilnice, ki že vsebujejo natisnjeno voščilo, se včasih glasijo tudi tako: Vesel božič in srečno novo leto! Čeprav je božič predvsem praznik življenja in radosti, torej veselja, včasih želimo tudi srečen božič. In s tem nismo prav nič jezikovno grešili.
Paziti pa moramo, da bomo ob prazničnih željah in čestitkah ustrezno uporabili glagola voščiti in čestitati. Voščiti pomeni ‘izraziti komu dobre želje ob prazniku’ (tudi prijatelji so prišli voščit; voščiti za rojstni dan; ob obletnici poroke), a tudi ‘izraziti komu željo, navadno z določeno frazo, da bi bil deležen česa dobrega’ (voščiti komu lepo nedeljo, srečno pot, lahko noč). Čestitati pa pomeni predvsem izraziti komu veselje nad pomembnim dogodkom, uspehom: čestitati k diplomi; čestitati za poroko; dovolite, da vam iskreno čestitam; pisno čestitati. A saj je jasno, ob katerih priložnostih pošiljamo čestitke in ob katerih voščilnice.
Kakopak, sreče in veselja je vselej, res vselej premalo. Čeprav je skrb za uravnoteženost čustev enako priporočljiva kot skrb pri rokovanju s pirotehničnimi sredstvi.
Lepega prazničnega vzdušja, veselja in sreče polne novoletno-božične praznike vam želi tudi ekipa Jezikovne pošte!