Rodilnika ni

Pošljite nam svoje jezikovne dileme

Dragi bralci, vabimo vas k soustvarjanju tedenske jezikovne rubrike. Svoje jezikovne dvome nam pošljite na spodnji naslov. Na vaša vprašanja bodo odgovarjali jezikoslovke in jezikoslovec SLORI-jeve Delovne skupine za slovenski jezik Matejka Grgič, Andreja Kalc, Maja Melinc Mlekuž in Damjan Popič.

jezik@primorski.eu

Pozdravljeni, spet se je začel pouk, mnogi starši pa se bojimo, da so otroci, medtem ko so bili doma, nazadovali pri slovenščini. Mene pogosto zmoti, ko kdo kaj zanika, pa ne uporabi rodilnika. Kaj vi mislite o tem, a je to velika napaka?

Hvala lepa za odgovor že vnaprej.

Dobro opazujete, raba napačnih sklonskih oblik je včasih res moteča. Napake pri (ne)rabi rodilnika se pojavljajo predvsem v pogovornem jeziku, zasledimo pa jih tudi v javnih govorih in besedilih. Pogosta vprašanja uporabnikov Jezikovne svetovalnice Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in na socialnih omrežjih zelo aktivne Skupine za ohranjanje rodilnika pri zanikanju kažejo, da je rodilnik zanikanja tema, ki vedno znova sproža vprašanja o ustreznosti rabe. Preden si v nadaljevanju pogledamo nekatere zahtevnejše primere zanikanja v slovenščini, najprej ponovimo pravila, ki jih morajo v šoli znati učenci in dijaki.

Najosnovnejše pravilo je, da je ob zanikanem stavku predmet neposredno prehodnega glagola v rodilniku (Imam domačo nalogo. Nimam domače naloge.). Malo več pozornosti moramo nameniti zaimkom, zlasti ženski obliki osebnega zaimka, kjer pogosto prihaja do zmede: tožilnik (4. sklon) se glasi njo/jo, rodilnik (2. sklon) pa nje/je (Nikomur se ni ljubilo narediti te naloge, samo Lucija se je je lotila že takoj po pouku.). Rodilnik bomo uporabili tudi za predlogi iz, s/z, od, do, brez, blizu, poleg, mimo, okoli, okrog, nasproti, namesto, razen, sredi, prek(o), zaradi, glede, vzdolž (Težko bi preživel brez telefona. Živim blizu šole. Zaradi slabega vremena izlet odpade.). Ne pozabimo na desni prilastek (načrt mesta, pregled snovi) in rabo rodilnika za izrazi količine, na primer koliko, veliko, malo, precej, ogromno, 5, 6, 7 ... (Pojedel je kos pice in pest bonbonov, zraven pa popil še pločevinko kokakole.). Dobro se je spomniti tudi na glagole, ki se običajno vežejo z rodilnikom (Veselim se našega srečanja. Bojim se stroge profesorice. Spomnim se tvoje čudovite zabave. Udeležil se bom jutrišnjega treninga. Izogibam se neprijazne sosede.).

Napačna raba tožilnika namesto rodilnika se sicer precej pogosto primeri (namesto: Kaj nisi razumel/a? pravilno: Česa nisi razumel/a?), vendar vsako zanikanje kljub vsemu še ne zahteva rodilniške oblike. Zanikani osebek ostane tudi po zanikanju v imenovalniku (Mama mi pri domači nalogi nikoli ne pomaga.). Včasih pa se tudi imenovalnik spremeni v rodilnik, in sicer takrat, ko zanikamo osebek ob glagolu biti, ki pomeni »obstajati, nahajati se« (Mama je doma. Mame ni doma.). Če se nikalnica ne nanaša na povedek, uporabimo seveda tožilnik: Rada ima ne le slovenščino, ampak tudi zgodovino. Všeč ji je književnost, ne pa tudi slovnica. Paziti moramo, ali imamo v povedi res predmet prehodnega dejanja, ki ob zanikanju preide v rodilnik, ali pa gre le za obvezno znotraj glagolsko dopolnilo: tako je na primer v primeru glagola počutiti se bolj priporočljiva raba tožilnika ali imenovalnika. V novi šoli se ni počutila izpolnjeno, srečno in zadovoljno. Lahko tudi: V novi šoli se ni počutila izpolnjena, srečna in zadovoljna.

Včasih nas v zadrego spravi raba zaimkov noben, nobeden, nihče in nič, pri čemer je noben pridevniški zaimek, nobeden pa samostalniški in ju uporabljamo kot izraz neobstajanja omejene skupine ljudi, živali, rastlin, predmetov ali pojmov, pri tem pa je poudarek tudi na spolu in številu. Nikalni samostalniški zaimek nihče zaznamuje »kako osebo« in ga uporabimo za neobstajanje nasploh oz. za univerzalne in splošno veljavne resnice. Tako bomo na primer rekli: Noben dijak ni znal rešiti zadnje matematične naloge. Nobeden v razredu ni rešil celega testa. Nihče jim ne more očitati, ker je bila naloga res prezahtevna. Pri iztočnici nič pa si je najbolje pomagati z vprašalnicama: če se vprašamo s KOLIKO, je to števniški zaimek in se ne sklanja (Koliko knjig si nameravaš izposoditi v knjižnici? Nič.), ob vprašalnici KAJ pa gre za nikalni zaimek, ki ga pregibamo (Kaj si napisala v zvezek? Ničesar nisem napisala.).

No, naj zvezki ne bodo čisto prazni, pa tudi kako knjigo iz knjižnice le vzemite, dragi šolarji. Uspešno šolsko leto!