Razlika med izvedeti in zvedeti

Pošljite nam svoje jezikovne dileme

Dragi bralci, vabimo vas k soustvarjanju tedenske jezikovne rubrike. Svoje jezikovne dvome nam pošljite na spodnji naslov. Na vaša vprašanja bodo odgovarjali jezikoslovke in jezikoslovec SLORI-jeve Delovne skupine za slovenski jezik Matejka Grgič, Andreja Kalc, Maja Melinc Mlekuž in Damjan Popič.

jezik@primorski.eu

Lepo pozdravljeni,

že dolga desetletja ne razumem razlike med zvedeti in izvedeti. Noben se mi ni zdel zgrešen, ne vem pa, kje naj preverim ali koga naj vprašam za pravilen odgovor. Izkoristim vašo svetovalnico. Hvala za odgovor.

Tudi tako neznatni deli besed, kot so predpone – z- in iz- sta v primeru vaših glagolov predponi ali prefiksa –, imajo svoje pomene. Ali je neka oblika določene besede, izraza ali termina ustrezna, lahko vedno preverite v slovarskem delu Slovenskega pravopisa na portalu Fran.si. Vendar uporabniku po vsej verjetnosti skopa informacija v Pravopisu ali SSKJ², ki obliko zvedeti vsebujeta, je pa ne razlagata, temveč nas samo s puščico usmerjata h geslu izvedeti, ne pomaga prav zares. Iz previdnosti in v upravičeni želji po preprosti rešitvi lahko v besedilih uporabimo različico, h kateri nas usmerjajo puščice ali okrajšava gl. (=glej) v obeh omenjenih priročnikih. Seveda pa je zanimivo in dobro vedeti, zakaj je tako.

Odgovor je skrit nekoliko dlje ali globlje v jezikoslovni literaturi. Priročen in sistematičen seznam vseh glagolskih pripon z natančno opredeljenimi pomeni vsakega prefiksa ter glasoslovnimi posebnostmi boste zahtevnejši uporabniki in tisti z vedoželjno jezikovno žilico našli v Slovenski slovnici Jožeta Toporišiča (2000). Marsikateri slovenski knjižni antikvariat še skriva izvod ali dva, če bi radi dvoje knjižne police dopolnili s tem kolosalnim in temeljnim, čeprav v določenih pogledih že nekoliko zastarelim jezikoslovnim priročnikom. Z- kot glagolska pripona ima z glasovnima različicama vz- in s- v sistemu slovenskega jezika predvidene naslednje pomene (naštevamo samo nekatere, kajti ima jih kar veliko): premakniti se navzgor, postaviti na (vzdigniti, vzhajati, vzrediti), izvršiti ali začeti dejanje (vzburkati, vzdihniti, vzljubiti, vzkliti), znova izvršiti (vzpostaviti), premikati se navzgor (zlesti, zrediti, zleteti), premakniti se vstran ali navzdol (zbiti, zlesti), uničiti, zrabiti, poškodovati se (zglodati, zgniti, zgoreti) itd. Pomensko pa noben izmed naštetih primerov žal ne pokriva našega glagola, zato je treba potrpežljivo pregledati seznam pomenov predpone iz-, ki ima vendar manj primerov, so pa bolj metaforični od tistih na pravkar povzetem seznamu za z- (oz. vz-, s-): spraviti (se) iz česa (izvirati, izčrpati, izbrati), dokončati oz. dovršiti dejanje (iztesati, izrisati, izmeriti, izračunati), doseči namen (izprositi, izslediti, izučiti, izposoditi), izčrpati dejanje (iznoreti se, izpeti se, izmučiti, izstradati). Morda tudi pri teh primerih nekoliko podvomimo, a glagol izvedeti (’seznaniti se s čim, zlasti s poslušanjem, branjem’) z lahkoto uvrstimo v pomenski družini ‘doseči namen’ in ‘dovršiti dejanje’. Čeprav boste obe različici našli tudi v vseh zgodovinskih slovarjih, od Pleteršnikovega nazaj, vsi dajejo prednost obliki izvedeti. Enako stanje izkazuje tudi korpus standardne slovenščine, v katerem za več kot 100.000 konkordanc prednjači oblika izvedeti. To bo morda tudi razlog, da vam bo kak urednik ali lektor predpono pri vseh podobnih glagolih popravil v iz-.