Preskriptivističen – kaj bi to bilo?

Pošljite nam svoje jezikovne dileme

Dragi bralci, vabimo vas k soustvarjanju tedenske jezikovne rubrike. Svoje jezikovne dvome nam pošljite na spodnji naslov.
jezik@primorski.eu

Zanima me, od kod beseda preskriptivističen ( npr. »... jezik se razvija povsem prosto, brez najmanjšega preskriptivističnega posega«), ki ste jo uporabili v rubriki Jezikovna pošta.

Beseda, ki vas zanima, se nanaša na bržkone najbolj pereče splošno jezikoslovno vprašanje, tj. vprašanje standardizacije jezikovnega razvoja: naj določena jezikovna skupnost pusti, da se jezik razvija po svoje, ali naj ga regulira s pomočjo jezikovnih predpisov jezikoslovcev, jezikovnih priročnikov in, po navadi, inštitucij, ki tovrstne priročnike in predpise sprejemajo.

Tako torej ločujemo med preskriptivnim (predpisovalnim) jezikoslovjem, tj. tistim, ki je usmerjeno v jezikovni predpis in regulacijo jezikovne rabe, in deskriptivnim (opisnim) jezikoslovjem, ki se usmerja v opisovanje jezikovne rabe, kontekstov in pragmatičnih okoliščin rabe jezika ter poskuša obenem tudi razumeti, zakaj je jezikovna raba v določeni skupnosti takšna, kot je.

Če se sprašujete, ali je to vprašanje v jezikoslovju nekaj novega ali pa ima že dolgo brado, vam lahko povemo, da je standardizacija v jeziku prisotna malodane že tako dolgo, kot poznamo pisavo – tudi hieroglifno. Ljudje smo pač taki, da radi gremo po svoje, še posebej pri rabi jezika, na katero vpliva marsikaj: naš regionalni izvor, kraji, kjer smo živeli in živimo, izobrazba, izkušnje, okolje in še cel kup drugih okoliščin. Popreproščeno bi lahko rekli, da imamo več kot dva milijona slovenščin – kolikor je pač govorcev slovenščine –, in vsaka se razlikuje, nekatere bolj in nekatere manj.

Deskriptivno jezikoslovje zanimajo vse te okoliščine, odmiki od norme in spremembe v razvoju jezika. Če je slovenščin toliko, kot je njenih govorcev, pa je seveda nujno, da se njeni govorci med seboj kljub raznolikosti tudi razumemo. In za to skrbi preskriptivno jezikoslovje, ki ga zanima standardizacija in stabilizacija jezika, predvsem s pravopisnimi priročniki.

Pomemben vidik regulacije pa zadeva tudi terminologijo, zlasti na območju jezikovnega stika, kakršno je območje slovenske poselitve v Italiji, kar je tudi eno od temeljnih področij delovanja skupine SLORIjezik: poenotenje terminologije v javni rabi slovenščine, tako da lahko govorci slovenščine na obeh straneh meje razumejo javne in uradovalne dokumente v slovenščini.

Nenazadnje pa že sama raznolikost in pestrost odgovorov v rubriki Jezikovna pošta odseva različnost pristopov k videnju jezika: pogosto vas namreč naši odgovori, zlasti o jezikovni rabi, kar nekoliko ujezijo, ker ne podamo enoznačnih odgovorov – saj jih preprosto ni; v drugih primerih, ko pa nas povprašate o terminološki ustreznosti ali jezikovnem predpisu, pa vas lahko razveselimo z nekoliko bolj enoznačnimi odgovori.