Praznični pridih: božično-novoletna leksika

Pošljite nam svoje jezikovne dileme

Dragi bralci, vabimo vas k soustvarjanju tedenske jezikovne rubrike. Svoje jezikovne dvome nam pošljite na spodnji naslov. Na vaša vprašanja bodo odgovarjali jezikoslovke in jezikoslovec SLORI-jeve Delovne skupine za slovenski jezik Matejka Grgič, Andreja Kalc, Maja Melinc Mlekuž in Damjan Popič.

jezik@primorski.eu

S sinom sva krasila božično drevo in znašla sem se v dvomu, kako poimenovati določene stvari: balke, božične luči, »punto«, »stelle filanti«, zvezda z repom ... Kako naj zapišem v povabilu, speci ali speči kaj dobrega? Sama v voščilnice napišem Božič in Novo leto z veliko, čeprav naj bi bilo po pravilih z malo. Ali je to zares napaka?

Natresli ste nekaj prazničnih vprašanj, gremo z odgovori kar lepo po vrsti, najprej okrasimo božično drevesce, potem specimo potico in na koncu napišimo še voščilnice. Božično drevo/drevesce/novoletno jelko/smreko ste verjetno okrasili z božičnimi/novoletnimi okraski: balončki/bunkicami/ kroglicami, okrasnimi verigami in trakovi, na vrh ste postavili zvezdo ali špico/vrh, niste pa pozabili niti na božično-novoletne lučke. Lahko vidite, da je nabor poimenovanj širok, nekaj vpliva pa imajo gotovo tudi trgovci, ki izdelke različno poimenujejo. Zvezda z repom pa je kar zvezda repatica.

V primeru z glagolom speči (spečem) ste želeli uporabiti velelniško obliko, torej speci (Speci kaj dobrega!). Nedoločniška oblika (ob naklonskih in faznih glagolih) pa bo speči, npr.: Moram speči še potico. Več težav povzroča namenilniška oblika glagola peči (pečem), torej peč, ki jo uporabljamo za glagoli premikanja. Npr.: Grem peč pecivo, preden pridejo gostje. Kadar nismo prepričani, katera oblika je prava, je vredno pokukati v Slovenski oblikoslovni leksikon – Sloleks 2.0.

Vsako leto znova se ob praznikih pojavlja vprašanje, ali božič in novo leto zapišemo z malo ali veliko začetnico, in čeprav se moramo v javnih besedilih držati pravopisnih pravil, raba ostaja še vedno neenotna. V zasebnih čestitkah se načeloma pogosteje odločamo za kršenje pravopisne norme. Že v začetku prejšnjega stoletja sta vodilna jezikoslovca pisala praznike različno, Škrabec z malo, Levec pa z veliko začetnico. V pravopisu Antona Breznika leta 1920 je bilo določeno, da se prazniki pišejo z malo začetnico. Več o tem si lahko preberete v Jezikovni svetovalnici ZRC SAZU. Temeljno Breznikovo pravilo o pisanju praznikov z malo začetnico se je v nadaljnjih pravopisih ohranilo. Enako bo ostalo tudi ob zadnji prenovi pravopisnih pravil, in sicer velja, da z malo pišemo poimenovanja mesecev, praznikov (božič, sveti trije kralji, velika noč itd.) in posebnih datumov (silvestrovo, novo leto, martinovo itd.), z veliko začetnico pa npr. praznike, ki izhajajo iz lastnih imen (Prešernov dan, Marijino vnebovzetje, Silvestrov večer itd.). Do neenotnosti v rabi prihaja, ker mnogi v znamenje spoštovanja do verskih praznikov te zapišejo z veliko začetnico (Božič, Velika noč, Sveti trije kralji ipd.), kar je v zasebnih sporočevalnih praksah sprejemljivo in lahko tudi odraz posameznikovega nazora.

Lepe in umirjene praznike, naj vam pride naproti čim več prijaznih in razumevajočih ljudi.