Ogljikov ali ogljični odtis?

Pošljite nam svoje jezikovne dileme

Dragi bralci, vabimo vas k soustvarjanju tedenske jezikovne rubrike. Svoje jezikovne dvome nam pošljite na spodnji naslov.
jezik@primorski.eu

Zanima me pomenska razlika med ogljikov in ogljičen. Katerega rabimo v katerih primerih? Ob novicah o povečanju letalskega prometa iz Trsta sem se namreč spraševala, kako prevesti »impronta di carbonio« oz. »carbon footprint«.

Zaradi ekoloških razmer je ta zadrega vredna razmisleka. Žal pa standardni jezikovni viri za slovenščino niso zadostno izhodišče. SSKJ2 ponuja zgolj iztočnico ogljikov z razlago »nanašajoč se na ogljik«. Iztočnico ogljičen sicer najdemo v zgodovinskem Pleteršnikovem slovensko-nemškem slovarju ob besedni zvezi »ogljični vodik«, vendar te vrste spojin danes poznamo kot ogljikovodike. To pa ne pomeni, da pridevnik ogljičen ne obstaja več.

Pregled rabe v besedilnih korpusih namreč pokaže, da je pridevnik še kako živ, a se v primerjavi s pridevnikom ogljikov rabi v drugačnih kontekstih. Zgodovina tvorbe pridevnika ogljikov je povezana z razvojem kemijske znanosti, zato pretežno nastopa v strokovnem jeziku pred samostalniki, kot so dioksid, hidrat, monoksid, vlakno in atom. To so strogi terminološki izrazi, ki se nanašajo na vsebnost danega kemijskega elementa, kar pojasni tudi besedotvorno osnovo tega pridevnika: osnovi ogljik- je dodano svojilno obrazilo -ov, le da je to rabljeno v pomenu vrste. Vse naštete kombinacije najdemo tudi v kemijskem slovarju.

Zaman pa bi v tem terminološkem slovarju iskali kolokacije, kot so ogljični odtis, ogljični izpust, ogljična nevtralnost, ogljična izravnava in ogljični davek, ki pa jih najdemo v Kolokacijskem slovarju sodobne slovenščine. Čeprav gre za strokovne izraze, se ti umeščajo na področje ekologije in zaradi nujnosti reševanja okoljske krize vse bolj prodirajo v splošni javni diskurz. V primerjavi s pogostnostjo pridevnika ogljikov, ki je relativno stalna, je bil pridevnik ogljičen v sodobnih slovenističnih virih prvič zabeležen šele leta 2003, njegova raba pa močno naraste po letu 2018 in kot takšna tudi vztraja, kažejo korpusi slovenskega jezika. Razlog za to je ravno intenzivnejše naslavljanje podnebnih sprememb v zadnjem desetletju, ki so rezultat toplogrednih plinov in fosilnih goriv, v katerih prevladujejo ogljikove spojine. Pridevnik ogljičen torej nasprotno ne opredeljuje sestave teh spojin, pač pa njihove neposredne učinke in družbene odzive nanje. Na to kaže tudi besedotvorna sestava, saj svojilno obrazilo nadomesti običajni vrsti -ni, -k- pa se na besedotvornem šivu zmehča v -č-.

Če strnemo: Kadar govorimo o sestavi snovi z glavnim kemijskim elementom ogljikom, rabimo obliko ogljikov, ko pa imamo v mislih neposredne posledice ogljika zlasti v smislu onesnaževanja okolja, rabimo pridevnik ogljičen. Torej moramo omejiti izpuste ogljikovega dioksida, da zmanjšamo ogljični odtis.