Pošljite nam svoje jezikovne dileme
Dragi bralci, vabimo vas k soustvarjanju tedenske jezikovne rubrike. Svoje jezikovne dvome nam pošljite na spodnji naslov. Na vaša vprašanja bodo odgovarjali jezikoslovke in jezikoslovec SLORI-jeve Delovne skupine za slovenski jezik Matejka Grgič, Andreja Kalc, Maja Melinc Mlekuž in Damjan Popič.
Dober dan, že večrat sem videla podobne zapise, a me ne prepričjo: Pozdravljeni, gospa profesorica. Najboljši dijak ali dijakinja bo predstavila ... Pri prvem primeru me zmoti množina, pri drugem pa glagol. Hvala za vašo pozornost.
Pri vikanju ustrezne zaimke, pridevnike in glagole uporabljamo v množinskih oblikah moškega spola. Zapis v vašem prvem primeru, vključo z vejico, ki sledi pozdravu, je tako povsem ustrezen: Pozdravljeni, gospa profesorica. Polvikanje pa bomo uporabili v manj formalnem govornem položaju: Pozdravljena, gospa profesorica. Množinsko obliko uporabljamo tudi pri nagovoru v dopisih v formalnem kontekstu, ko osebe ne imenujemo, ne glede na to, ali je sporočlo namenjeno ženski ali moškemu: Spoštovani/Pozdravljeni. Č pri nagovoru ženske osebe uporabimo le pridevnik, bomo torej zapisali: Spoštovani. Ko pa pridevniku sledi tudi samostalnik, se ta ravna po spolu samostalnika, torej bo v tem primeru tudi pridevnik v ženskem spolu: Spoštovana gospa profesorica.
V vašem drugem primeru gre za ujemanje po bližini, kar pomeni, da se pridevnik in glagol ujemata z najbližjim samostalnikom: Najboljši dijak ali dijakinja bo predstavila ... Pridevnik najboljši se navezuje na najbližji samostalnik dijak, glagol (bo predstavila) pa se navezuje na najbližji samostalnik dijakinja. Druga slogovna možnost v takem primeru je ponovitev pridevnika, torej najboljši dijak ali najboljša dijakinja, pri glagolu pa je v tovrstnih primerih možno uporabiti tudi dvojino, kar morda zveni bolj naravno. Npr.: Najboljši dijak ali (najboljša) dijakinja bosta predstavila ... Uporaben pa je tudi veznik oziroma: Najboljši dijak oziroma (najboljša) dijakinja bo predstavila ... / Najboljši dijak oziroma (najboljša) dijakinja bosta predstavila ...
Pri zapisih, pri katerih smo prostorsko omejeni, obliko velikokrat krajšamo: študent/študentka ali študent/-ka. Uporablja se tudi podčtaj (za njim navedemo le spremenjeni del besede): sodelavec_ka. Večuporabnih informacij najdemo v Smernicah za spolno občtljivo rabo jezika, zanimivo pa je pokukati tudi v Besedišče slovenskega jezika ali preveriti seznam Besede slovenskega jezika, kjer najdemo zapisane tudi redkejše in še nestandardizirane oblike. Za naslednje ženske oblike v parih lovec – lovka, pešec – peška, poslovnež – poslovnica ste verjetno že slišali, ker jih najdemo v SSKJ 2, manj znane in doslej še neuslovarjene pa so na primer ženske oblike v primerih kupec – kupka, pisec – piska, mislec – mislica/miselka, svobodomislec – svobodomiselka ipd. Čs bo pokazal, ali bomo te besede res uporabljali, sprejeli za svoje in jih zatem tudi standardizirali, do takrat pa želimo vsem bralkam in bralcem čm večsvobodomiselnih idej.