Kaj pomeni Vzhodna Evropa?

Pošljite nam svoje jezikovne dileme

Dragi bralci, vabimo vas k soustvarjanju tedenske jezikovne rubrike. Svoje jezikovne dvome nam pošljite na spodnji naslov.
jezik@primorski.eu

Rad bi, da pojasnite, kaj dejansko pomeni Vzhodna Evropa z veliko začetnico? Predvsem v slovenščini in ali lahko v zamejščini zaradi vpliva italijanskega pogleda pomeni kaj drugega kot v RS?

Gre za kompleksno (predvsem politično) vprašanje, okrog katerega debate tečejo že desetletja.

Odgovor se spreminja glede na to, koga in kdaj vprašamo. Objektivnega razlikovanja med pojmom v Sloveniji ali v Italiji ne bi smelo biti – gre predvsem za razlikovanje med geopolitičnimi entitetami in zgodovinskim kulturnim vplivom nanje.

Zgodovinsko gledano je bila delitev med vzhodom in zahodom (z malo začetnico, ker mislimo na kulturne entitete) na evropski celini predvsem posledica verskih in kulturnih razlik. Na zahodu so bivali katoličani in protestanti, z latinično pisavo, na vzhodu pa pravoslavci, ki so uporabljali cirilico. Nekatere (današnje) države so se znašle »vmes«, saj so imele podobno tradicijo kot vzhodne, a so bile obenem deležne močnega kulturnega vpliva z zahoda. Denimo Slovenija, Hrvaška in Grčija.

Večja delitev se je zgodila pozneje v času Varšavskega pakta in hladne vojne, ko je bil razkol med Vzhodom in Zahodom (geopolitični enoti, zato z veliko) najočitnejši – na eni strani je vladal kapitalizem (takratne članice organizacije Nato), na drugi pa komunizem (države podpisnice Varšavskega pakta). Nekatere države so se ponovno znašle vmes – Grčija se je mirno umestila na Zahod, medtem ko so bile Slovenija in nekatere balkanske države del Gibanja neuvrščenih (in Jugoslavije), ki jih običajno umeščamo na Vzhod oz. v posebno kategorijo Balkana ali celo Jugovzhodne Evrope.

Po padcu železne zavese in hitre širitve vpliva Evropske unije in zveze Nato je vedno več držav, ki so morda nekoč bile del Vzhoda, postalo »bolj zahodnih« – posledično kategorizacije danes postanejo zelo kompleksne, izvirajo pa predvsem iz delitve iz časa hladne vojne.

V najširšem smislu lahko kot del Vzhodne Evrope torej štejemo:

• baltske države (Estonija, Litva, Latvija)

• kavkaške države (Armenija, Azerbajdžan, Gruzija in ruske regije)

• posovjetske države (Belorusija, Moldavija, Rusija, Ukrajina)

• balkanske države in Jugovzhodna Evropa (nekdanja Jugoslavija skupaj z Bolgarijo, Grčijo, Romunijo in Turčijo)

• nekatere države v Srednji Evropi (Češka, Slovaška, Madžarska, Poljska)

Danes, ko teče že tretje leto po ruski invaziji Ukrajine, je v najožjem evrocentričnem smislu Vzhodna Evropa regija, znotraj katere so »evropske države, ki niso del EU«.

Te države so Armenija, Azerbajdžan, Belorusija, Gruzija, Moldavija in Ukrajina, ki so tudi članice Vzhodnega partnerstva (EaP).