Od krasa do Krasa in vse vmes

Pošljite nam svoje jezikovne dileme

Dragi bralci, vabimo vas k soustvarjanju tedenske jezikovne rubrike. Svoje jezikovne dvome nam pošljite na spodnji naslov.
jezik@primorski.eu

Pozdravljeni, v turističnem vodniku sem naletela na poimenovanje tržaški Kras, vendar se mi porajajo dvomi glede rabe velike začetnice. Kaj pišemo z veliko začetnico in kaj z malo?

Najprej se osredotočimo na zapisovanje besede kras. Iz temeljnih jezikovnih virov razberemo, da gre za razlikovanje med občnim poimenovanjem in lastnim imenom pokrajine. Kadar želimo opisati zgolj vrsto pokrajine, »svet z značilnimi oblikami, nastalimi zaradi mehanskega in kemičnega delovanja vode v apnencu« (SSKJ2), posežemo po mali začetnici, kot npr. v zgledu negativni vplivi človeka na kras. Kadar pa imamo v mislih točno določeno »pokrajino v jugozahodni Sloveniji« (ePravopis), izberemo zapis z veliko, zato govorimo o prebivalcih Krasa.

Pravo zagonetko pa predstavlja drugi del vašega vprašanja, saj ga pregled zadetkov na portalu Fran še bolj zaplete: zakaj dinarski in primorski kras v SSKJ2, toda Notranjski in Dolenjski kras ter Divaški, Istrski ali Sežanski Kras v najnovejšem ePravopisu?

Odgovor smo poiskali v Geografskem terminološkem slovarju, v katerem najdemo geslo matični kras. Iz razlage razberemo, da gre za sopomenko pokrajine Kras, na območju katere se je preučevanje kraških pojavov začelo, zato predstavlja zibelko krasoslovja za ves svet. Torej naš Kras ni dobil imena po reliefnem tipu, temveč obratno; dal je ime vsem apnenčastim pokrajinam, v angleščini in nemščini je postal carst, v italijanščini pa carso. Ta matični kras oz. Kras se nato deli na več samostojnih pokrajinskih enot, h katerim geografski slovar oz. ePravopis prištevata Divaški, Doberdobski, Istrski, Sežanski, Komenski, pa tudi Tržaški Kras. Skladno s pravopisom prvo sestavino nenaselbinskih zemljepisnih imen pričakovano pišemo z veliko začetnico, drugo pa tako pišemo zato, ker je sama lastno ime. V praksi se sicer zadnji dve enoti pogosto združita v Tržaško-Komenski Kras in sta nadpomenki za skupek vseh enot, torej za Kras kot celoto.

Kadar torej kras označuje le vrsto pokrajine, velja zapis z malo začetnico. Takšni so denimo alpski, ledeniški, podzemni, pa tudi dinarski kras, ki je »kras, značilen za Dinarsko gorovje« (Geografski terminološki slovar). Ker pa je ta tako značilen za določeno območje, se enako imenuje tudi pokrajinska enota, Dinarski kras. Po tej analogiji lahko razložimo veliko začetnico pri Notranjskem in Dolenjskem krasu v novem pravopisu: prvo ime nenaselbinskih zemljepisnih imen tako vedno pišemo z veliko začetnico, drugo pa v tem primeru z malo, ker gre za vrstno oz. občno poimenovanje. Od naštetih je tako ostal še primorski kras; če se odločimo, da ga razumemo kot sopomenko za posebne vrste obalni kras, je utemeljena izbira male začetnice.

Pa veliko krasnih spoznanj o krasu ob odkrivanju Krasa vam želi ekipa SLORIjezik!