Občuten praznik

Pošljite nam svoje jezikovne dileme

Dragi bralci, vabimo vas k soustvarjanju tedenske jezikovne rubrike. Svoje jezikovne dvome nam pošljite na spodnji naslov.
jezik@primorski.eu

Pozdravljeni, včeraj sem bila na poročni zabavi in bi se želela zahvaliti za povabilo, ker je bilo vzdušje res zelo prijetno. Zanima me, ali rečemo, da je bila zabava čutena ali občutena?

V pogovorni zamejski slovenščini in manj formalnih okoliščinah se izraz seveda uporablja in nobenega razloga ni, da bi ga od tam preganjali. Poglejmo pa si, kako bi ravnali v formalnem govornem položaju, torej kako bi to povedali knjižno.

Za iskalni niz »čuten praznik« pri spletnem brskanju ni nobenih zadetkov, to torej ni kolokacija, ki bi se pojavljala v slovenskih pisnih besedilih. Za »občuten praznik« pa razen redkih izjem naletimo le na zadetke medijev in spletnih strani Slovencev v Italiji. Zato je zelo verjetno besedna zveza plod stika z italijanščino, saj ta pozna izraz »una festa sentita«. Občuteni praznik je tako tipičen primer kalka (tj. dobesedna prevedenka) iz italijanščine.

Spletno brskanje za potrjevanje jezikovnih domnev ne zadostuje, zato je dobro preverjanje v drugih virih. V korpusu pisne standardne slovenščine Gigafida vendarle dobimo podobno sliko: za čuten praznik ni zadetkov, za občuten praznik pa jih imamo le 6 in še to iz zamejskih medijev v Italiji. Hipoteza o kalku je tako dodatno potrjena.

Preveriti velja tudi slovarske definicije pomenov v SSKJ2. Pridevnik čuten se v prvem pomenu uporablja za nekaj, kar se nanaša na čut (npr. čutni organ) oziroma na erotična občutja (npr. čutna in duhovna ljubezen); v drugem pomenu pa je sopomenka za »zaznaven, opazen« (npr. drevje se je zibalo v komaj čutni opoldanski sapi). Za pridevnik občuten pa prav tako ne najdemo ničesar, kar bi izpolnilo naša pričakovanja. V prvem pomenu pridevnik uporabljamo za izražanje nečesa precej velikega (npr. naložiti komu občutno kazen), v drugem pa za nekaj, kar se da občutiti (npr. komaj občuten dotik). Kot nadrejeno sopomenko pa slovar navaja pridevnik občutljiv.

Hipotezo lahko preverimo tudi v viru CJVT Sopomenke 2.0. Varianto s čuten smo odpisali že v prvih korakih, zato se lahko omejimo na iskanje sopomenk za občuten. Vir nam ponuja naslednje rešitve: znaten, očiten, viden, velikanski, oprijemljiv, izrazit ipd., kar pa nam v nobenem primeru ne pomaga pri prevodu za »festa sentita«.

V slovenščini namreč pojmovno take okoliščine opišemo drugače. Gostiteljem po izbiri sporočimo v bolj ali manj formalnem slogu, da sta bila poročni obred in zabava: zelo prijetna, obred je bil pristen, zabava pa je odlično uspela; prijetna energija vseh prisotnih je bila občutna, vsi smo se iskreno veselili z vama, praznovanje je bilo res doživeto ... Če bi radi pa povedali, da je ponavljajoči se praznik ali dogodek »občuten«, lahko rečemo, da je npr. martinovanje zelo priljubljeno med domačini.