O odredbah, uredbah, odlokih ...

Pošljite nam svoje jezikovne dileme

Dragi bralci, vabimo vas k soustvarjanju tedenske jezikovne rubrike. Svoje jezikovne dvome nam pošljite na spodnji naslov.
Na vaša vprašanja bodo odgovarjali jezikoslovke in jezikoslovec SLORI-jeve Delovne skupine za slovenski jezik Matejka Grgič, Andreja Kalc, Maja Melinc Mlekuž in Damjan Popič.

jezik@primorski.eu

V času pandemije pogosto slišimo in beremo besede, katerih pomen preprostemu bralcu ali poslušalcu ni povsem jasen. Kaj točno pomenijo odredba, uredba, odlok, dekret, okrožnica itd.?

Spominjam se, kako smo se nekoč trudili s prevajanjem in usklajevanjem upravne terminologije.

V današnjih razmerah bi bilo zelo dobrodošlo pojasnilo, kaj zgoraj navedene posamezne besede točno pomenijo.

Res je: veliko let s(m)o se trudili s prevodi italijanskih pravnih in drugih terminov. Veliko truda je bilo vloženega v iskanje sprotnih rešitev, veliko manj pa žal v tisto, kar je pri jezikovnem posredovanju (torej pri prevajanju in tolmačenju) ključno: v sistemske rešitve. Tako je vsaka občina, vsaka pokrajina, vsak javni zavod, pa tudi vsaka organizacija in vsaka šola prevajala po svoje, mukotrpno in požrtvovalno delo pa ni moglo – niti pri najboljši volji – obroditi užitnih sadov.

Sistemsko rešitev smo dobili (pre)pozno, a vendarle: leta 2018 je začel delovati Centralni urad za slovenski jezik pri Avtonomni deželi FJK. Ena od nalog urada je tudi normiranje (kar v glavnem pomeni poenotenje) strokovne terminologije na področju upravnega prava, javnega računovodstva in financ ter šolstva. Delo, ki ga opravljajo prevajalke urada v sodelovanju z našim inštitutom (SLORI) in raznimi zunanjimi strokovnjaki (jezikoslovci, pravniki, lektorji in drugimi), je izjemno zahtevno in bo terjalo kar precej časa, nekaj rezultatov pa že imamo.

Na spletni strani urada (najlažje jo boste našli, če boste v spletni brskalnik vtipkali iskalni niz centralni urad fjk) je mdr. objavljen tudi Zvezek normiranih terminov. Ta zvezek se sproti dopolnjuje in nadgrajuje, v njem pa so zbrani vsi pregledani, usklajeni in po potrebi prilagojeni slovenski strokovni izrazi, s katerimi poimenujemo pojave, ki so značilni za italijansko stvarnost.

V omenjenem zvezku boste tako izvedeli, da je odredba it. »ordinanza«, uredba pa it. »decreto«, ki ga izda predsednik države, vlade ali dežele. Župani in višji uradniki (it. »funzionari« ... ki pa v slovenščini niso funkcionarji!) podpisujejo odločbe. It. »decreto legge« je uredba z zakonsko močjo, »decreto legislativo« pa zakonska uredba. Uredbe so tudi zakonski akti EU – med temi je gotovo najbolj znana Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov GDPR (it. »regolamento«). Beseda dekret ni strokovni termin, uporabljamo jo predvsem v zvezi z zgodovinskimi dogodki: Mussolini je vladal z dekreti, arhiv hrani kraljeve dekrete oz. odloke.

Odlok je (po Pravnem terminološkem slovarju ZRC SAZU) splošni pravni akt ali predpis vlade ali občinskega sveta, s katerim se urejajo posamezna vprašanja splošnega pomena ali vprašanja notranje organizacije in delovanja. Zaradi razlik med pravnim redom Italijanske republike in Republike Slovenije se je terminološka delovna skupina FJK odločila, da v teh primerih (it. »delibera«, »deliberazione«, »determinazione« ...) ohrani termin sklep, ki je bil že uveljavljen na lokalni ravni.

Upoštevati moramo namreč dejstvo, da se postopki sprejemanja posameznih aktov v državah razlikujejo. Saj ste verjetno slišali, da je ameriški predsednik podpisal izvršne ukaze – čeprav gre v bistvu za nekaj, kar je nekje vmes med uredbo in odlokom, prevajamo termin »executive orders« dobesedno, saj želimo s tem podčrtati dejstvo, da obstajajo med pravnima redoma ZDA in RS neke razlike.

Ker je primerov res veliko, vsak pa zahteva poglobljeno analizo, vas vabimo, da odslej ob vsakem dvomu najprej prelistate Zvezek normiranih terminov FJK – po PDF-ju boste najlažje iskali, če boste pritisnili na tipki CTRL in F, potem pa v iskalno okence vtikali besedo, ki vas zanima.