O glodavcih, volivcih in kadivcih

Pošljite nam svoje jezikovne dileme

Dragi bralci, vabimo vas k soustvarjanju tedenske jezikovne rubrike. Svoje jezikovne dvome nam pošljite na spodnji naslov.
Na vaša vprašanja bodo odgovarjali jezikoslovke in jezikoslovec SLORI-jeve Delovne skupine za slovenski jezik Matejka Grgič, Andreja Kalc, Maja Melinc Mlekuž in Damjan Popič.

jezik@primorski.eu

Pozdravljeni,

zanima me, zakaj program Word podčrta besedo glodalec in namesto nje predlaga glodavca. Če prav razumem slovenski pravopis, je pravilno oboje.

Hvala za odgovor.

Zastavili ste odlično vprašanje, pri tem pa dregnili v osje gnezdo slovenskega jezika in pravopisa, saj je bilo vprašanje, ali naj pišemo -vec ali -lec, v preteklosti pogosto zelo polemično – bolj kot bi pravzaprav pričakovali. Izbira oblike -vec/lec je v preteklosti dejansko razdelila pišoče v slovenščini – tako je denimo meščanstvo v 19. stoletju začelo besede, ki so se zapisovale z -lec, brati po črki (torej z L-jem, čemur pravimo elkanje), to pa je postal modni krik in omikana izgovarjava »boljše družbe«. Ta vpliv se je razširil tudi v pisanju in celo pri besedah, ki so se izvorno zapisovale z obliko -vec, jezikoslovci pa so se dobro stoletje aktivno borili proti temu pojavu – kot bomo videli v nadaljevanju, bolj ali manj neuspešno.

Preden pa pogledamo, kakšno je trenutno stanje v jeziku, si oglejmo pravila za izbiro oblik -lec oz. -vec.

1. Priponsko obrazilo -lec dodajamo:

a) glagolski osnovi na samoglasnik: brati – bralec, maščevati – maščevalec;

b) korenu na samoglasnik: greti – grelec, vreti – vrelec.

Priponsko obrazilo -lec se lahko zapisuje tudi kot -vec, če je na koncu korena -l- ali -lj-: voliti – volivec/volilec, ponavljati – ponavljavec/ponavljalec. Nekateri primeri imajo podobne vzporednice, tvorjene iz pridevnika: blebetati – blebetalec proti blebetav – blebetavec.

2. Priponsko obrazilo -vec dodajamo:

a) korenu na samoglasnik: klati – klavec, briti – brivec, peti – pevec (največkrat beseda izraža (živega) vršilca nekega dejanja, izjema je števec, kadar označuje napravo);

b) osnovi na samoglasnik, če je pred glagolsko pripono črka l ali sklop lj: voliti – volivec, ponavljati – ponavljavec.

To torej pomeni naslednje: ker je glodanje pač aktivno dejanje, je ustrezno glodavec, najdemo pa glodalca med izjemami. Čisto drugače pa je v praksi. Na naslednji sliki lahko vidimo, kakšno je razmerje med glodalci in glodavci v slovenščini.

Kot lahko vidimo, imajo ljudje raje glodalce, podobno pa velja za druge samostalnike, ki se končajo s priponskim obrazilom -lec/-vec, obrazilo -vec pri nekaterih oblikah pa pri življenju ohranja predvsem pravopisni standard in pa seveda tudi črkovalniki, kot ste izpostavili v svojem vprašanju. Zanimivo pa je, da je denimo slovenski črkovalnik v Googlovih dokumentih zadovoljen tako z glodalcem kot tudi glodavcem.

Ker pa se po navadi posvečamo predvsem številkam, smo tokrat za vas pripravili seznam tistih osnov, pri katerih najpogosteje kolebamo med obraziloma -vec in -lec, in sicer na spletu. Tabela torej kaže število pojavitev z obema obraziloma, vsoto in pa razmerje – bolj kot je razmerje obarvano z zeleno, bolj je raba nagnjena v korist obrazila -vec, bolj kot je razmerje obarvano rdeče, višja je prednost obrazila -lec.

Kot lahko vidimo, je glodal(/v)ec ravno tako na seznamu, in to prav med oblikami, ki so najbolj razdeljene. Najbolj »neodločna« pa sta volivec/volilec in sanjavec/sanjalec – če bi bili zlobni, bi rekli, da zmeda v jeziku v tem primeru najbrž kar ustrezno odslikava realnost.