Pošljite nam svoje jezikovne dileme
Dragi bralci, vabimo vas k soustvarjanju tedenske jezikovne rubrike. Svoje jezikovne dvome nam pošljite na spodnji naslov.
Na vaša vprašanja bodo odgovarjali jezikoslovke in jezikoslovec SLORI-jeve Delovne skupine za slovenski jezik Matejka Grgič, Andreja Kalc, Maja Melinc Mlekuž in Damjan Popič.
Zanima me, kako uporabljamo besedi nič in ničesar v zanikanih stavkih. Naj napišem nič nismo naredili ali ničesar nismo naredili? Kaj je pravilno?
Postavljate nam zanimivo in ničkaj preprosto vprašanje. No, v navedenem primeru je vsaj odgovor (lahko) preprost: oboje je prav, je pa med obema opcijama rahla pomenska razlika.
Zakaj, se boste vprašali, pa je vprašanje zahtevno, če je na koncu odgovor preprost? Zato, ker je besedica nič pravi filozofski pojem, ki nosi v sebi 3000 let strahu pred ničem, kakršnega pozna zahodna civilizacija – horror vacui, so mu pravili v latinščini. Ta tako zapleteni in tudi vznemirljivi pojem smo v različih jezikih ubesedili na različe načine – v slovenščini z besedico nič, ki ima lahko v stavku različne vloge in ki jo torej uvršamo med različne besedne vrste.
Nič je torej lahko:
- samostalnik, ki se sklanja po 1. moški sklanjatvi (torej je nič, ni niča ...) ali po 3. moški sklanjatvi (je nič, ni nič...); primeri: nič je dober za oči; kar iz niča (1. skl.) je začelo grmeti; prišel je iz nič (3. skl.) in postal predsednik;
- zaimek (nadomešča besedno zvezo nobena stvar in se sklanja po vzorcu ničesar, ničemur, nič, pri ničimer, z ničimer): z ničimer niso zadovoljni = z nobeno stvarjo niso zadovoljni; ničemur ne verjamejo = nobeni stvari ne verjamejo;
- števnik (izraža količno, število): nič plus nič je nič; nič stopinj Celzija; zmagale smo s tri proti nič;
- prislov (odgovarja na vprašanje koliko): ostalo ni nič denarja;
- členek (podčrta pomen povedanega): nič kaj pameten se ne zdi.
Če torej besedico nič uporabljamo kot zaimek, jo sklanjamo; če jo uporabljamo kot samostalnik, jo lahko sklanjamo ali po 1. ali po 3. sklanjatvi (ta je brez končnic, zato se dejansko zdi, da besed ne sklanjamo); v vseh ostalih primerih besedice nič ne sklanjamo.
Povrnimo se k primeroma iz vašega vprašanja. Če boste rekli, da niste nič naredili, boste s tem poudarili, da odgovarjate na vprašanje, koliko ste naredili. Po istem vzorcu, torej brez sklanjanja, bi lahko uporabili še kak drug prislov, npr. malo, veliko, ogromno smo naredili. Če pa boste odgovorili, da niste ničesar naredili, boste s tem podčrtali, da niste naredili nobene stvari (npr. naloge), ki bi jo morali narediti. Pomenska razlika je minimalna, zato v takih primerih že govorimo o pomenskih odtenkih.
Skratka: nič si ne belite glave – kakorkoli se boste odločili, nič ne boste zgrešili in se z ničimer pregrešili. Če pa vas zanimajo bolj filozofska vprašanja, nič ne oklevajte: pojdite v bližnjo knjižnico in si izposodite kako knjigo o niču v zahodni filozofiji – nič vam ne bo žal!