Nevejski preval, Nevejsko sedlo ali Na Žlebeh?

Pošljite nam svoje jezikovne dileme

Dragi bralci, vabimo vas k soustvarjanju tedenske jezikovne rubrike. Svoje jezikovne dvome nam pošljite na spodnji naslov.
jezik@primorski.eu

Pozdravljeni,
zanima me, kdaj uporabimo ime Nevejski preval ali sedlo in kdaj Na Žlebeh. Hvala!

V času, ko številna smučarska središča že objavljajo datume otvoritve nove sezone, je vaše vprašanje nadvse aktualno. Kajti sprašujete po zemljepisnem lastnem imenu oziroma toponimu alpskega prelaza, ki ga zlasti zaradi tamkajšnjega smučišča predvsem v RS poznajo pod italijanskim imenom Sella Nevea. Vendar pa moramo, da bi dognali ustrezno slovensko poimenovanje, skočiti nekoliko globlje v preteklost.

Pregled nekaj strokovnih del, ki obravnavajo zemljepisna imena na dvojezičnem območju v Italiji, pokaže, da je dilema o poimenovanju Selle Nevee v slovenskem jeziku prisotna že od nekdaj. V Imenoslovju Julijskih Alp (1929) Henrika Tume namreč zasledimo ime Nevejska prévala (1929, 19); a ob vpogledu v poznejše leksikone strokovnjakov z zamejskimi koreninami se izkaže, da ljubljanski odvetnik in alpinist kljub dolgotrajnejšemu bivanju v Trstu in Gorici ni poznal izvornega rezijanskega imena. V svojem delu Aspetti di cultura resiana nei nomi di luogo (1995) Roberto Dapit ugotavlja, da je bilo današnje smučišče Sella Nevea nekoč planina, ki so jo Rezijani imenovali Žlébi, tudi Žlébe, danes pa se »ta oronim nanaša na goro v kaninski skupini« (1995, 211–212). Narečno poimenovanje je v poknjiženi različici Na Žlebéh pozneje opredelil, kot danes seveda številni vedo, Pavle Merkù v priročniku Slovenska krajevna imena v Italiji (1999), pri čemer je ob iztočnici zapisal: »Nevéjsko Sêdlo in Nevéjski prevál sta kalka italijanske imenske oblike.«

Torej je edino avtohtono slovensko poimenovanje za nekdanjo planino oziroma današnje smučišče Na Žlebeh in glede na njegovo izpričanost je gotovo najustrezneje, da uporabljamo tega. Vendar pa pregled jezikovne rabe v korpusu pisne standardne slovenščine Gigafida kaže na razmeroma redko rabo izvornega množinskega imena. Sklepamo lahko, da je ob spremenjenih geopolitičnih razmerah in okoliški podobi spomin na nekdanjo planino utonil v pozabo, vzporedno s tem pa se je uveljavil dobesedni prevod iz italijanščine Nevejsko sedlo, ki med slovenskimi različicami po številu pojavnic prevladuje tudi v omenjenem korpusu besedil, hkrati pa ga srečamo na slovenskih spletnih straneh za planince.

Z vidika načela rabe slovenskih avtohtonih zemljepisnih imen je vsekakor priporočljivejše ime Na Žlebeh, zato naj v zaključku opozorimo še na pravilno sklanjanje: gremo smučat Na Žlebe, srečali smo se Na Žlebeh, prihajam Z Žlebov. Kot opozarjajo tudi v Jezikovni svetovalnici IJS Frana Ramovša, pa si v dvomih lahko pomagamo tudi tako, da ime uporabimo skupaj s samostalnikom smučišče, saj se v tem položaju ne pregiba: srečali smo se na smučišču Na Žlebeh.