Motiv ali razlog za neko dejanje?

Pošljite nam svoje jezikovne dileme

Dragi bralci, vabimo vas k soustvarjanju tedenske jezikovne rubrike. Svoje jezikovne dvome nam pošljite na spodnji naslov.
Na vaša vprašanja bodo odgovarjali jezikoslovke in jezikoslovec SLORI-jeve Delovne skupine za slovenski jezik Matejka Grgič, Andreja Kalc, Maja Melinc Mlekuž in Damjan Popič.

jezik@primorski.eu

Zanima me rešitev v naslednjem primeru: »Motiv za streljanje še ni znan.« Zakaj termin motiv vse bolj nadomešča slovenskega razlog?

Zastavili ste izjemno relevantno vprašanje – ne zgolj zaradi tega, ker se motiv vedno pogosteje uporablja tudi v slovenski publicistiki, temveč tudi zaradi tega, ker je televizijska krajina polna televizijskih detektivov, ki si na vse kriplje prizadevajo najti motiv za to ali ono kaznivo dejanje.

Če se najprej problema lotimo povsem terminološko: pravni slovar nam priporoča terminološko ustreznejšo različico nagib. Če preverimo slovensko sodno prakso, tam najdemo različne zveze, na primer umor iz nizkotnih nagibov, npr. iz maščevanja, mržnje, zlobe, zavisti, ljubosumja ipd. Termin nagib najdemo tudi v Kazenskem zakoniku (motiva pa ne, kar je tudi razumljivo, saj bi podvojenost terminov, ki označujeta isto, v besedilo vnašala dvom), npr. v zvezi: »Pri izbiri navodil upošteva sodišče zlasti storilčevo starost, njegove psihične lastnosti, nagibe, iz katerih je storil dejanje ...« Razlog, zakaj se uporablja nagib, je torej povsem terminološki, je pa termin motiv v rabi bistveno pogostejši od nagiba (razmerje v rabi je približno 1 : 10 v korist motiva, ob tem pa je nagib pogosto rabljen tudi v pomenu ‘naklon’).

Naslednje vprašanje pa je seveda morebitna pomenska razlika med motivom/nagibom in razlogom, ki ga predlagate vi. Če se opremo na referenčni slovar SSKJ², izvemo, da sta motiv in nagib to, »kar povzroča kako dejanje, ravnanje«, medtem ko je razlog to, »kar utemeljuje, podpira kako ravnanje, odločitev«. To torej pomeni, da je razlog nekoliko bolj razumsko utemeljen in hkrati podaja ozadje, medtem ko so nagibi bolj vezani na dejanje samo. Če si torej zamislimo hipotetičen primer kaznivega dejanja umora: če nekdo stori umor iz maščevanja, je to njegov nagib/motiv, razlog za njegovo dejanje pa je v dogajanju, ki je to maščevalnost porodilo in nato vodilo v ta žalostni dogodek.

Seveda pa se tudi termin razlog uporablja v pravnem jeziku, na primer pri zvezi odpoved iz krivdnih razlogov. Če nas želi nekdo krivdno odpustiti (na podlagi naših domnevnih nesprejemljivih dejanj – ali nedejanj), za to kakopak potrebuje razloge, ki so – upajmo – utemeljeni.

Da pa zaključimo nekoliko bolj adventno, lahko izpostavimo tudi to, da motiv označuje tudi osnovno prvino umetniškega dela, in v ta namen vam v prihajajočih prazničnih dneh voščimo čim več prazničnih, zimskih in radostnih motivov.