Manjka ali manjkajo manj kot trije meseci do ...?

Pošljite nam svoje jezikovne dileme

Dragi bralci, vabimo vas k soustvarjanju tedenske jezikovne rubrike. Svoje jezikovne dvome nam pošljite na spodnji naslov.
jezik@primorski.eu

Dober dan. Za vas smo s kolegicami izbrale nekoliko zapleteno vprašanje. Ali sta za italijanski stavek »Manca meno di tre mesi alla ...« naslednje slovenska prevoda ustrezna: Manjka manj kot tri mesece do ... Manjkajo manj kot trije meseci do ... Ali je katera od obeh rešitev res napačna? Je mogoče katera pogovorna?

Sistemsko sta možni obe rešitvi, ki ju predlagate. Nobena ni ne zaznamovana ne napačna. Oglejmo si, zakaj.

1) Po eni strani lahko zvezo razlagamo kot preprosto ujemanje povedka z osebkom po spodnjem vzorcu ujemanja. Spremenjen je besedni red, saj bo tako jasneje, kje je po tej razlagi osebek (kdo ali kaj manjka?) in kako se z njim ujema povedek.

• Manj kot / Več kot / Približno (en) mesec (dni) manjka do ... > Osebek je v imenovalniku ednine in povedek se ujema z njim.

• Manj kot / Več kot / Približno dva meseca manjkata do ... > Osebek je v imenovalniku dvojine in povedek se ujema z njim.

• Manj kot / Več kot / Približno trije/štirje meseci manjkajo do ... > Osebek je v imenovalniku dvojine in povedek se ujema z njim.

• Manj kot / Več kot / Približno pet (6, 7, 8, ... 99) mesecev manjka do ... > Od števke 5 pa vse do 99 ter za količinskimi izrazi (veliko, malo ipd.) imamo v slovenščini osebek v rodilniku množine (mesecev), zaradi česar je glagol v tretji osebi ednine. Gre za posebnost slovenščine. Nekateri vzhodnoslovanski jeziki so ohranili podobne izjeme, ne pa vsi. Kot ilustracijo navedimo še razlago iz Toporišičeve Slovenske slovnice: »Obliko za osebo, število, spol in sklon dobi povedek ali od ustreznih lastnosti osebka, če pa tega ni in če njegovo jedro ni imenovalniško, je oblika običajno le kot za 3. os. ednine srednjega spola.« Nato navaja tudi nekaj značilnih primerov: Trije poslanci so zapustili sobo. > Deževalo je. – Bilo je temno. – Šlo se bo zelo zgodaj. – Nekaj ljudi je na predavanje vendarle prišlo, zlasti starejših. IN Ljudje so prišli na predavanje premočeni.

2) Omenjeni prevod oziroma zgled pa lahko tolmačimo tudi z uslovarjenim idiomom (SSKJ2) oziroma zvezo »manjka do«, v kateri se povedek ne more ujemati z osebkom, ker načeloma ni izražen. Oglejmo si drugi pomen glagola manjkati v SSKJ2, in sicer navajamo kar celotno razlago:

»2. v zvezi z do biti še potreben do polne mere, do določene meje: do roba manjka [in ne manjkata, čeprav bi lahko tudi, op. a.] še dva centimetra; do svitanja manjka še pet ur / koliko je ura? Pet minut manjka do dvanajstih.

Po tem tolmačenju bi vaš primere zvenel: Manj kot tri mesece manjka do ... Tudi ta rešitev bi bila torej sprejemljiva in slovnično koherentna.

Za slogovno presojo o ustreznosti enega ali drugega pa bi potrebovali veliko več informacij in sobesedila.