Koroška in s KOROŠKEGA, Tržaška in na tržaškem; Hrvaška in s hrvaškega ali s hrvaške?

Pošljite nam svoje jezikovne dileme

Dragi bralci, vabimo vas k soustvarjanju tedenske jezikovne rubrike. Svoje jezikovne dvome nam pošljite na spodnji naslov. Na vaša vprašanja bo odgovarjala jezikovna svetovalka in članica Slorijeve Delovne skupine za slovenski jezik Andreja Kalc.

jezik@primorski.eu

Pozdravljeni,

z otroki smo lani obiskali tudi Koroško. Kolikor sem se že poglabljala v slovnice, nisem našla pravega odgovora na vprašanje, zakaj je Koroška in potem rečemo, da smo bili na Koroškem. Pri nas imamo tudi Tržaško (pokrajino), toda če se vprašamo, kje, potem seveda ljudem odgovarjamo, da na Tržaškem radi dobro jemo. Isti dvom me muči pri Nizozemski, Hrvaški in podobnem ...

Obliko, ki jo omenjate, srečamo pri pridevniških poimenovanjih pokrajin (sem sodijo tudi Koroška, Primorska, Dolenjska, Gorenjska, ne pa seveda Prekmurje in Istra, ker sta samostalniški) in držav (Kitajska, Hrvaška, Madžarska, Nizozemska itd.). Da so te oblike izvorno, torej od začetka pridevniške, vemo zaradi končnice -ska/-ška. Razumljivo je, da nam taka poimenovanja povzročajo težave, saj se je sklanjatveni vzorec pomešal: taka imena sklanjamo delno po ženski in delno po srednji sklanjatvi. Nekoč so to namreč bila imena srednjega spola, kot vidimo na primer še danes pri imenu Kočevsko. Pri razlagi vas je torej zavedla t. i. mešana paradigma.

In kaj to pomeni na primeru? Omenjena imena so seveda ženskega spola in bi jih v skladu s slovenskim sistemom sklanjali na sledeč način: Nizozemska, Nizozemske, Nizozemski, Nizozemsko, v Nizozemski, z Nizozemsko. V knjižnem jeziku pa se je za peti sklon (mestnik) uveljavila oblika v srednjem spolu in z drugim predlogom. Nihče se torej ne bo začudil, če zdaj zapišemo, da na Nizozemskem (in ne v Nizozemski) gojijo rezano cvetje, dovolimo si stereotipen primer. Ali to drži, lahko preverimo tudi v normativnem slovarju, torej v slovarskem delu pravopisa na portalu Fran.si. Za Nizozemsko bomo tako našli, da gre za samostalnik ženskega spola. Oblika za mestnik v ženskem spolu je sicer tudi navedena (v - i), toda takoj nato sledi napotilo v ležeči pisavi, torej na Nizozemskem. Tako nam slovar sporoča, da moramo pri knjižnih besedilih upoštevati to različico. Enako velja za vsa zemljepisna imena s tako obliko, torej tudi za pokrajine: na Goriškem, na Kočevskem, na Gorenjskem.

Jezik pač ni vedno povsem logičen, tudi knjižni jezik predvideva kar nekaj izjem.