Sobota, 21 december 2024
Iskanje

Komercialist ni računovodja

Na vaša vprašanja odgovarja jezikovna svetovalka in članica Slorijeve Delovne skupine za slovenski jezik Matejka Grgič

24. apr. 2021 | 8:00
Dark Theme

Pošljite nam svoje jezikovne dileme

Dragi bralci, vabimo vas k soustvarjanju tedenske jezikovne rubrike. Svoje jezikovne dvome nam pošljite na spodnji naslov.
Na vaša vprašanja bodo odgovarjali jezikoslovke in jezikoslovec SLORI-jeve Delovne skupine za slovenski jezik Matejka Grgič, Andreja Kalc, Maja Melinc Mlekuž in Damjan Popič.

jezik@primorski.eu

Vi, jezikoslovci, ste vedno kritični do nas, podjetnikov. Zakaj?

A nam ne bi raje pomagali?

Svet se spreminja in v času, ko postajamo vsi bolj pozorni do okolja, trajnostnega razvoja, sociale in družbene odgovornosti, se temu prilagajajo tudi podjetja in družbe, ki kaj dajo nase. Vse vodilne blagovne znamke morajo biti zelene, pravične, odgovorne in kar je še tega. Skratka, (vsaj na videz) ne smejo delati le za profit.

Na raven družbene etike in odgovornosti sodi, poleg marsičesa drugega, tudi skrb za jezik. Jezik je namreč »lepilo«, ki omogoča sporazumevanje v družbi, in središčni element vsake (nesnovne) kulturne krajine.

Podjetje ali družba, ki danes objavlja jezikovno pomanjkljiva ali vsekakor neustrezna besedila, se spusti na raven konkurentov, ki onesnažujejo, ne zagotavljajo enakih možnosti vsem svojim zaposlenim in ne vlagajo v družbeni razvoj. Skratka: v percepciji strank zdrsne tako podjetje precej nizko po lestvici.

To velja še zlasti takrat, ko pri sporazumevanju uporabljamo manjšinski jezik: pozornost do ranljivih skupin, med katere sodijo tudi vse mogoče manjšine, je danes eden ključnih elementov etičnega poslovanja.

Kako se torej izogniti nevarnosti, da na tržišču izpademo kot ... kulturni onesnaževalci?

Optimalna rešitev je seveda ta, da vso svojo komunikacijsko strategijo zaupate res dobrim strokovnjakom, se pravi komunikologom, prevajalcem, tolmačem in lektorjem za različne jezike, v katerih poslujete.

Nekaj malega pa lahko naredite tudi že sami. Če se recimo odločite, da boste o svojem poslovanju poročali tudi v slovenskem jeziku, v ta namen pa prevedli besedilo, ki je prvotno nastalo v italijanščini, pazite na par pogostih zank:

- teritorij: je fizični prostor, v katerem nekdo živi, npr. rjavi medved ali divji prašič; banke in podjetja pa so prisotna v nekem prostoru, skrbijo za regijski razvoj in s svojim delovanjem pokrivajo določeno območje, kar je lahko za krajevno skupnost zelo pomembno; na besedico »teritorij« kar pozabite in jo prepustite lovcem;

- bilanca: v italijanščini pomeni ‘bilancio’ marsikaj, v slovenščini pa ima bilanca predvsem en pomen – bilanca stanja je ‘stato patrimoniale’; če želite govoriti o čem drugem, na primer o svežnju dokumentov, ki jih vsako leto predstavite delničarjem in delničarkam, uporabite raje izraz računovodski izkazi; javni zavodi in organi javne uprave pa poslujejo v okviru proračuna (kar ni samo ‘bilancio previsionale’, ampak ves budget, s katerim razpolagajo);

- ravnatelj in ravnateljica: delata v šoli, kvečjemu še v knjižnici ali v dijaškem domu; če se ne ukvarjate s takimi posli, imate v podjetju najbrž direktorja ali direktorico;

- komercialist in komercialistka: sta gospod in gospa, ki se ukvarjata s komercialo, torej s prodajo – z italijanskim ‘commercialista’ nimata nič skupnega (razen, seveda, imena); če potrebujete nasvet s področja računovodstva in davkov, poiščite računovodjo ali davčnega svetovalca;

- urad: je služba, ki opravlja določene delovne naloge – v večjih podjetjih imamo tako npr. urade za stike z javnostmi, pri vladi Republike Slovenije imamo Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, na deželi FJK pa Centralni urad za slovenski jezik; prostor, v katerem sedimo za pisalno mizo, pa ni urad, temveč pisarna;

- bankomat: je, kot pove že sama beseda, avtomat, torej naprava, iz katere povlečemo denar; kartica, ki jo pri tem uporabimo, pa ni bankomat, ampak bančna kartica; če nočete tvegati, da vas kje ustavi policija, nikar ne razlagajte sosedom, da »vedno vzamete bankomat s sabo«, saj je odtujitev bančnega avtomata kaznivo dejanje.

In – da ne boste rekli, da jezikoslovci in jezikoslovke samo kritiziramo: skupina SLORIjezik ponuja tudi brezplačno lektoriranje krajših besedil, kar pomeni, da nas ob manjših dvomih in težavicah lahko vedno kontaktirate.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava