Knjigarka, knjigarnarica ali knjigarnarka

Pošljite nam svoje jezikovne dileme

Dragi bralci, vabimo vas k soustvarjanju tedenske jezikovne rubrike. Svoje jezikovne dvome nam pošljite na spodnji naslov. Na vaša vprašanja bodo odgovarjali jezikoslovke in jezikoslovec SLORI-jeve Delovne skupine za slovenski jezik Matejka Grgič, Andreja Kalc, Maja Melinc Mlekuž in Damjan Popič.

jezik@primorski.eu

Opazila sem, da se v slovenskih medijih, pravopisu in SSKJ pojavljajo kar tri različne oblike za žensko, ki dela v knjigarni (ali je njena lastnica): knjigarka, knjigarnarica in knjigarnarka. Zakaj? In katera je po vašem mnenju bolj priporočljiva?

Kaj pravi vaš jezikovni čut, katero obliko bi vi uporabili v naslednjem primeru? Pri izbiri knjige mi je svetovala prijazna knjigarka/knjigarnarica/knjigarnarka. Čeprav smo ob taki variantnosti jezikovni uporabniki hitro pomirjeni, da je naša raba ustrezna, vseeno radi vemo za predpisano prednostno normo. Zastopanost primerov knjigarka/knjigarnarica/knjigarnarka bomo preverili v štirih jezikovnih priročnikih in besedilnih konkordančnih korpusih, prosto dostopnih na spletu: Gigafidi 2.0 in Korpusu akademske slovenščine (KAS), ki zajemata lektorirana besedila, ter korpusih Janes (družbena omrežja) in slWaC, ki obsegata nelektorirana, prostorabna besedila s slovenskega spleta.

Obliko knjigarka najdemo v Slovarju slovenskega knjižnega jezika 2 (2014) in Slovarju novejšega slovenskega besedja (2014), najpogosteje od vseh treh navedenih primerov pa se pojavlja tudi v korpusih. V Slovenskem pravopisu (2001) in Sinonimnem slovarju slovenskega jezika (2018) najdemo varianto knjigarnarica, v korpusih pa je slabo zastopana. Pričakovali bi, da se bo bolj pogosto pojavljal tudi leksem knjigarnarka, saj je moška oblika za lastnika knjigarne knjigarnar, vendar je v priročnikih ne najdemo, pa tudi v korpusih ni veliko pojavitev.

V vsakdanji rabi sta pogosti in zanimivi tudi dvojnici koordinatorka/koordinatorica in partnerka/partnerica. Pri analizi prevladujočih oblik je treba upoštevati, da se obrazilo -ka pogosteje uporablja pri poimenovanju živega oz. ženske (Podpisala se je kot koordinatorka projekta. Njegova partnerka je zelo simpatična.), obrazilo -ica pa za poimenovanje nežive predmetnosti, ustanove, države (Med koalicijskimi partnericami prihaja do krhanja vezi. Knjižnica se je tudi letos izkazala kot zanesljiva koordinatorica skupnih prireditev.)

Pojavnost izbranih primerov lahko izluščite iz priloženih tabel. Podatki kažejo, da je med oblikami, ki ste jih navedli v vprašanju, najbolj zastopana knjigarka. A saj veste, jezik je živa tvorba, morda se prednostna norma že čez nekaj let obrne v drugo smer.

Zastopanost v priročnikih

Zastopanost v korpusih