Kako zapisujemo kratice?

Pošljite nam svoje jezikovne dileme

Dragi bralci, vabimo vas k soustvarjanju tedenske jezikovne rubrike. Svoje jezikovne dvome nam pošljite na spodnji naslov.
Na vaša vprašanja bodo odgovarjali jezikoslovke in jezikoslovec SLORI-jeve Delovne skupine za slovenski jezik Matejka Grgič, Andreja Kalc, Maja Melinc Mlekuž in Damjan Popič.

jezik@primorski.eu

V neki številki dnevnika je bila prava zmeda z rabo kratic: str. 6 »Po zaustavitvi Neka« (pravilno: NEK-a); na isti strani je še nekajkrat Nek in še Jek2. Kratice morajo biti vedno zapisane z velikimi črkami. Toplo se priporočam za dosledno upoštevanje pravopisa, saj je Primorski za bralce pravi učbenik slovenskega jezika.

Strinjamo se, da je Primorski dnevnik za bralce na italijanski strani meje svetinja za rabo slovenščine, zato je jezikovna podoba časnika izjemnega pomena, obenem pa smo navdušeni nad vašo natančnostjo. Poglejmo si zapisovanje kratic nekoliko pobliže.

Kratice lahko pregibamo z vezajem, kadar se te končajo na soglasnik (NUK – NUK-a) Pri pregibanju kratic, ki se končajo na samoglasnik, se premenjuje soglasnik v končnici kratice (Unesco – Unesca, lahko tudi UNESCO – UNESCA). Kadar v besedilu namesto polnih imen in poimenovanj uporabljamo kratice, jih lahko pregibamo ali ne (DDV-ja/DDV).

Del kratice pred vezajem praviloma ohranja zapis z velikimi črkami, v nekaterih primerih (običajno pri pogosteje rabljenih kraticah) pa lahko preide tudi v zapis z malimi črkami (npr. cena brez ddv-ja). Zapisovanje končnice z velikimi črkami ni običajno (npr. kupil bo *BMW-JA), kar velja tudi za nestandardni zapis brez vezaja (npr. avtomehaniki se vozijo z *BMWji).

Odločitev o tem, ali se kratica podaljšuje z j ali ne, je odvisna od izgovora kratice in ne izgovora polnega imena:

- Sporazuma v Državnem zboru niso potrdili.

Vendar:

- Sporazuma v DZ-ju niso potrdili (ne *DZ-u), ker se kratica izgovarja kot [dəzə]. Kratice v slovenskem jeziku izgovarjamo kot običajne besede (npr. Tam) ali pa jih izgovarjamo črkovalno (npr. ZRC [zərəcə], pri čemer jih le izjemoma izgovarjamo s tujimi imeni črk (npr. BBC – [bibisí]).

Če se kratica lahko izgovarja na dva načina, se lahko na dva načina tudi pregiba:

- SMS [esemes]: o žrebu vas bomo obvestili s povratnim SMS-om [esemesom],

- SMS [səməsə]: Peter me je presenetil s SMS-jem [səməsəjem].

Pri nekaterih kraticah prevladuje ena izmed možnosti, pri drugih pa se pisci enakovredno odločajo med obema (o posameznih primerih se lahko prepričamo v korpusu).

Tako kot kratice moškega spola se pogosto sklanjajo tudi kratice poimenovanj ženskega spola (ženske kratične končnice v slovenščini ni – bodisi jih pregibamo kot moške kratice ali pa jih ne pregibamo):

- NUK (Narodna in univerzitetna knjižnica): zaposleni v NUK-u (ne *NUK-i),

- MMS (Melodije morja in sonca): prva zmaga na MMS-u (ne *MMS-ah).

Pri pregibanju kratice torej uporabljamo vezaj le, če se kratica končuje na soglasnik, vendarle pa se v rabi v takih primerih pojavljajo tudi nekateri zapisi z vezajem, denimo PU-ja.