Kako prevajamo crescita sostenibile, responsabilità ambientale, società benefit ipd.

Pošljite nam svoje jezikovne dileme

Dragi bralci, vabimo vas k soustvarjanju tedenske jezikovne rubrike. Svoje jezikovne dvome nam pošljite na spodnji naslov.
Na vaša vprašanja bodo odgovarjali jezikoslovke in jezikoslovec SLORI-jeve Delovne skupine za slovenski jezik Matejka Grgič, Andreja Kalc, Maja Melinc Mlekuž in Damjan Popič.

jezik@primorski.eu

Dober dan!

Zadnje čase veliko beremo o crescita sostenibile, responsabilità ambientale ali responsabilità sociale, società benefit, emissioni 0, impronta carbone ... Imamo kake slovenske izraze za to? Kje dobim informacije o teh besedah in prevodih?

Hvala.

Spoštovani,

zahvaljujemo se vam za vprašanje, ki razkriva sicer samoumevno dejstvo, da se jeziki spreminjajo, saj se morajo prilagajati novim okoliščinam in trendom. Tako dobivamo nove besede in besedne zveze, stare pa opuščamo oz. jih prepuščamo etnologom, kustosom in zgodovinarjem. Če želimo biti v rabi jezika suvereni, moramo poznati predvsem nove izraze, ker jih pač uporabljamo vsak dan, saj so eden izmed temeljnih sestavnih delov sveta, v katerem živimo.

Začnimo torej z vašim zadnjim vprašanjem: Kje dobimo informacije o novih besedah? Nove besede (strokovno imenovane leksemi) najdemo povečini v Sprotnem slovarju slovenskega jezika (na portalu www.fran.si); v referenčnem korpusu Gigafida (https://viri.cjvt.si/gigafida) pa lahko preverimo njihovo rabo v avtentičnih besedilih. Je pa res, da med pojavitvijo besede in njenim uslovarjenjem običajno mine nekaj časa – noben slovar ni zares sproten in noben korpus ni zares sodoben. Jeziki se tako hitro spreminjajo, da so celo lanski viri že zastareli. V takem kontekstu si težko zamišljamo, da bi bil lahko uporaben italijansko-slovenski slovar, ki je izšel pred dvajsetimi leti, zajema pa besedišče, staro najmanj trideset let.

Poleg tega moramo biti pozorni še na eno zanko: slovarski viri so uporabni takrat, ko besedo že imamo pred sabo, ne vemo pa, kaj pomeni; prav tako so korpusi uporabni takrat, ko že poznamo besedo, ne vemo pa, kako bi jo uporabili v stavku. Če plavamo v popolni temi, nam taki viri ne pomagajo prav dosti.

Pri iskanju rešitev si lahko pomagamo z jezikovnimi in pravnimi viri EU, a ti so namenjeni predvsem zahtevnejšim uporabnikom, profesionalnim prevajalcem in prevajalkam. Drugi viri, ki tudi črpajo iz evropskih korpusov, so namenjeni širšemu krogu uporabnikov – tak je na primer prosto dostopni spletni slovar Glosbe (glosbe.com). V njem poiščemo kombinacijo italijanščina – slovenščina in vtipkamo iskani besedni niz. Slovar nam bo najprej ponudil nekaj prevodov, ki so povečini nezanesljivi, spodaj pa nam bo nanizal nekaj primerov rabe, vzetih neposredno iz velikih besedilnih korpusov: tu bomo najverjetneje našli kak koristen namig. Ker večino novih pojmov uvažamo iz angleščine, lahko preverimo tudi kombinacijo angleščina – slovenščina: mogoče bomo našli več relevantnih zadetkov.

Vsekakor pa zadetke še enkrat preverimo na portalu www.fran.si (tako vidimo, ali je beseda mogoče celo že normirana kot knjižna) in v referenčnih korpusnih virih https://viri.cjvt.si/slv/ (tu bomo dobili informacijo o tem, ali in kako se beseda dejansko uporablja).

Če želimo res znati jezik (kar pomeni biti predvsem seznanjeni z novimi trendi), ne gre drugače, kot da smo z jezikom v stiku – vsak dan, celo življenje. Ker vas očitno zanimajo aktualni izrazi s področja upravljanja, podjetništva, ekonomije, družboslovja itd., vam svetujemo dnevno spremljanje medijev, ki objavljajo največ takih vsebin – saj ni treba, da hodite čez mejo v trafiko, lahko se naročite na spletne izdaje ali spremljate vsaj brezplačne objave na spletnih straneh in družbenih omrežjih.

No, zdaj pa kar po vrsti h konkretnim primerom.

Crescita sostenibile je trajnostna rast; pogosto govorimo tudi o trajnostnem razvoju (sviluppo sostenibile). Responsabilità ambientale in responsabilità sociale sta okoljska in družbena odgovornost. Pridevnik okoljski velja za neknjižnega (pisati bi morali okolijski), a raba nam kaže, da je oblika okoljski že krepko prevladujoča tudi v strokovnih besedilih, kar pomeni, da se je uveljavila in bo po vsej verjetnosti pristala tudi v novem pravopisu. Emissioni 0 so nične emisije, ob samostalniku pa uporabljamo pridevnik brezemisijski (čeprav ga v slovarju še ni). Impronta carbone je ogljični odtis (tudi pridevnik ogljični še ni uslovarjen, dobimo pa ga v korpusu). Za società benefit še nimamo ustaljenega prevoda, v evropskih virih se pojavljata besedni zvezi korporacija za javno dobro ali družba v javno korist. Ker sta nastali po prevodu iz angleščine (benefit corporation), ohranjata besedo korporacija. Dejansko bi se lahko pri prevodu v slovenščino odločili tudi za možnosti družba za javno dobro ali družba v javno korist. Bomo videli, v katero smer se bo razvila raba, predvsem tista v zakonih in drugih aktih, ki bodo urejali to področje – nič drugega nam ne preostane, kot da z zanimanjem spremljamo dogajanje.