Kaj ima opraviti zaimek z izposojo?

Pošljite nam svoje jezikovne dileme

Dragi bralci, vabimo vas k soustvarjanju tedenske jezikovne rubrike. Svoje jezikovne dvome nam pošljite na spodnji naslov.
Na vaša vprašanja bodo odgovarjali jezikoslovke in jezikoslovec SLORI-jeve Delovne skupine za slovenski jezik Matejka Grgič, Andreja Kalc, Maja Melinc Mlekuž in Damjan Popič.

jezik@primorski.eu

Dober dan, prejšnji teden sem dobila to sporočilo: »Prosimo dijake, ki so že vrnili šolske učbenike, naj preverijo, če imajo doma še kak učbenik, ki šola je dala na posodo.«

Kaj menite o tem stavku? Hvala!

Spoštovani, vaše vprašanje je zanimivo, odgovor pa bo večplasten. Preden se lotimo kakršnekoli ocene, moramo vedeti, da ljudje po navadi pišemo v naglici, med pisanjem razmišljamo o sto stvareh, pa še telefon zabrni vmes ... Taka servisna sporočila so zato pogosto neposrečena ali vsaj malce nerodna.

Zdaj pa preidimo k besedilu, ki je klasičen primer hitenja in ne nujno neznanja. Pojdimo kar po točkah.

KI + naslonke + zaimek

V gornji povedi je v bistvu ena sama sistemska (torej: huda) napaka. V odvisniku »(učbenik,) ki šola je dala ...« manjka zaimek: »(učbenik,) ki ga je šola dala ...« Skratka: v KI-stavkih mora v slovenščini stati zaimek, ki nadomešča besedo, na katero se stavek nanaša – in ker se naš KI-stavek nanaša na učbenik, torej na samostalnik moškega spola v ednini, moramo uporabiti ustrezen zaimek (ga). Prav tako ne smemo pozabiti na pravilo, da pišemo v odvisnikih vse naslonke (enozložne nenaglašene besedice) takoj za veznikom: »učbenik, ki ga je šola dala ...«

ČE ali ... ALI?

Z veznikoma če in ali lahko uvajamo tudi predmetni odvisnik (»preverijo naj ... KAJ? ... če/ali imajo doma še kak učbenik«). Pomenskih razlik tu ni, pač pa je slogovna razlika kar opazna. Če je v tem položaju pogovorna možnost, ali pa knjižna (torej primernejša za uradna, pisna sporočila, ki jih pošilja šola).

Vrstni red

Zaporedje elementov v stavku in povedi ni vedno strogo določeno. So pa nekatera zaporedja pogostejša in tudi preprostejša: »dijake in dijakinje, ki so že vrnile šolske učbenike, prosimo, naj preverijo ...«

Kaj pa dijakinje?

V italijanščini je raba samo moškega spola splošno razširjena, v slovenščini pa malce moteča. Če se le da, napišimo: »dijake in dijakinje prosimo«. Prav tako se glagol ne ravna več nujno po moškem spolu, ampak po najbližjem elementu v stavku: dijaki in dijakinje so vrnile (ž. sp.) knjige, medtem ko so do nedavnega dijaki in dijakinje vračali (m. sp.) knjige.

Čim preprosteje, tem učinkoviteje

Kopičenje stavkov znotraj povedi je v italijanščini splošno razširjeno, v slovenščini pa zelo ... eksotično. Pa še vejice nam jo potem večkrat zagodejo. Naš nasvet je torej: poenostavimo! »Učbenik, ki ga je šola dala na posodo«, naj postane »izposojen učbenik« (saj se že iz konteksta razume, da gre za učbenike, ki jih posoja šolska knjižnica oz. za knjige iz učbeniškega sklada).

Comodato d’uso?

V gornjem primeru res ni bistveno, po katerem členu katerega zakona so si dijaki in dijakinje izposodile učbenike. Če pa bi želeli dlakocepsko prevesti »comodato d’uso«, potem moramo vedeti, da je v slovenščini to neodplačna raba: s posodbeno pogodbo posodnik izroči stvar v neodplačno rabo izposojevalcu. V preprostem, vsakdanjem sporazumevanju pa bo izposoja čisto ustrezna izbira.