Embalaža = in =/= imballaggio

Pošljite nam svoje jezikovne dileme

Dragi bralci, vabimo vas k soustvarjanju tedenske jezikovne rubrike. Svoje jezikovne dvome nam pošljite na spodnji naslov.
Na vaša vprašanja bodo odgovarjali jezikoslovke in jezikoslovec SLORI-jeve Delovne skupine za slovenski jezik Matejka Grgič, Andreja Kalc, Maja Melinc Mlekuž in Damjan Popič.

jezik@primorski.eu

Pozdravljeni,

vse pogosteje opažam, da vlada velika zmeda z embalažo, konfekcijo, paketom, škatlico ... predvsem ko je govor o, denimo, prehrambnih izdelkih ali (v konkretnem primeru) zdravilih. Naletela sem na vest, da je bilo ukradenih NN embalaž, te pa se v prispevku spremenijo kar v konfekcije. Po mojem mnenju sta oba izraza povsem neustrezna. Kaj menite jezikoslovci?

Hvala za odgovor

S svojim vprašanjem niste samo dobro orisali ustreznejše, primernejše rabe delnih lažnih prijateljev, temveč ste pokazali nekaj pomembnih pasti, v katere nas taka delna podobnost dveh jezikov zlahka zavede. Povsem normalno je, da vseh pomenskih odtenkov neke besede, ki podobno zveni v dveh jezikih, ne prepoznamo do potankosti in jo zato uporabljamo v napačnem sobesedilu. Enako se dogaja študentom tujih jezikov in celo solidnim prevajalcem, ki se načeloma celo poklicno pot urijo prav v tem, da hitro prepoznavajo in si zapomnijo na videz podobne besede in besedne zveze. Raziskave so pokazale, da imajo prevajalci specifično organiziran dvojezični spomin: ta je zelo hierarhiziran in povezan. Druge skupine dvojezičnih govorcev pa naj bi imele spomin za dva jezika organiziran ločeno, nepovezano, zato tudi težje prepoznajo, da delajo napake, ki jih opisujete. Ključno je tudi spoznanje zadnjih desetletij, da se naši možgani lahko učijo vse življenje: s prepoznavanjem, zavedanjem teh razlik naredimo že veliko. Tega se lahko še vedno naučite sami, ne glede na leta, in tega lahko naučite tudi svoje otroke ali vnuke. Po drugi strani se morajo mediji na ravni svoje uredniške jezikovne politike odločiti, da take stvari v besedilih popravljajo in hkrati svoje avtorje izobražujejo. Primorski dnevnik se na tej ravni s pomočjo strokovnjakov resnično trudi, to je že treba povedati. Hkrati je dobro, da za odpravljanje takih napak obstaja tudi dobra jezikovna politika (strategija) celotne skupnosti: skupnost mora uporabiti mehanizme, ki jih ima na voljo, da se takih vprašanj loteva sistemsko. Potem bo tudi posamezniku lažje poiskati poti, da bo njegov prvi jezik dovolj učinkovit – vsak govorec bo namreč odšel v svet že opremljen za dvojezično življenje.

Bralce torej upravičeno vabite, naj si zapomnijo, da v slovenščini embalaža pomeni samo 'kar se rabi za zavijanje, zaščito blaga ali izdelkov' in nič drugega. V italijanščini ima beseda enak pomen, a nekoliko drugačno rabo: imballaggio se uporablja pretežno v industriji, transportu in trgovini na debelo za zavijanje in zaščito večjih količin izdelkov, v slovenščini pa bomo rekli, da je komunalna služba postavila zabojnike za ločeno zbiranje embalaže (plastenk, steklenic, doz ... it. contenitori). Če torej zapišemo, da je nekdo ukradel 340 kosov embalaže, pomeni, da ni izmaknil izdelkov, temveč samo ovoj, ki jih je ščitil. Embalaža tudi ni števni samostalnik, torej nima množinske oblike in ne moremo reči 5 embalaž, temveč moramo vriniti vmes besedo kos. Nepridiprav je verjetno ukradel 340 škatlic zdravila ali kar 340 zdravil. Konfekcija v slovenščini pomeni 'serijsko, navadno industrijsko izdelana oblačila' (it. taglia je zato konfekcijska številka), z italijanskim sinonimom za imballaggio, in sicer confezione, si beseda deli samo podoben zven. Da je avtorja zavedla blizuzvočnost, je nekaj povsem normalnega, težava je, da so odpovedali vsi preostali mehanizmi, ki sem jih opisala v prejšnjem odstavku, s katerimi bi se lahko napaki izognili.