Drugače drugačen

Pošljite nam svoje jezikovne dileme

Dragi bralci, vabimo vas k soustvarjanju tedenske jezikovne rubrike. Svoje jezikovne dvome nam pošljite na spodnji naslov. Na vaša vprašanja bodo odgovarjali jezikoslovke in jezikoslovec SLORI-jeve Delovne skupine za slovenski jezik Matejka Grgič, Andreja Kalc, Maja Melinc Mlekuž in Damjan Popič.

jezik@primorski.eu

Dober dan, pišem vam, ker se pogosto zalotim, da nisem čisto prepričan, ali bi uporabil besedo različen ali drugačen, zmeraj se mi zdi, da ravno zgrešim. Pri oblikah isti in enak smo se v šoli učili slovnična pravila, pa sem jih po tolikih letih že pozabil. Prosim, če jih lahko malo obnovite, morda pridejo prav še komu drugemu. Hvala.

Pridevniški obliki različen in drugačen sta v rabi pogosto sopomenski, čeprav po pomenu nista povsem zamenljivi. V iztočnici različen v SSKJ 2 v pridevniški rabi najdemo dve razlagi: 1. ki se po lastnostih, značilnostih razlikuje med seboj; pri dveh ali več osebah, stvareh; od določenega, primerjanega // ki ni isti; 2. mn. razen (sopomenka). Tako bomo na primer rekli: Tanja ima dve hčeri, ki sta si po značaju povsem različni. Po različnih poteh bomo prišli do istega cilja. Pripovedoval jim je različne (razne) zgodbe. Epidemiološka slika je med posameznimi kraji precej različna (se razlikuje).

Pri besedi drugačen sta v SSKJ 2 navedena dva osnovna pomena: 1. ki se po lastnostih razlikuje od določenega; 2. ki ni tak kot navadno, ampak spremenjen. Rekli bomo: Tanja je danes nekoliko drugačna (spremenjena) kot ponavadi. Pričakoval sem čisto drugačen rezultat. Epidemiološka slika je drugačna (spremenjena) kot pred mesecem. Morda bo razlika v pomenskem odtenku med pridevnikoma bolj opazna v naslednjih primerih: Finančno situacijo bomo reševali z različnimi (raznimi) finančni ukrepi. Finančno situacijo bomo reševali z drugačnimi (spremenjenimi) finančnimi ukrepi kot po prvem valu epidemije. To razlikovanje med pomenskima poljema se v rabi vedno bolj zabrisuje in pridevnik različen marsikdaj nadomešča rabo pridevnika drugačen (na Gigafidi 2.0 je pojavitev za različen dvakrat toliko kot za drugačen).

Pogovorni jezik vpliva tudi na rabo sopomenk isti in enak. Vedno več je mejnih primerov, ki že segajo čez normativna določila in jih bo v prihodnje pri prenovi priročnikov treba vzeti v ozir. Vseeno si čisto po šolsko v SSKJ 2 poglejmo tri osnovne pomene pridevnika isti: 1. na katerega se misli, iz katerega se izhaja; 2. ki se po lastnostih ujema, ne razlikuje: med seboj, pri dveh ali več osebah, stvareh, od določenega, primerjalnega; 3. ki ohranja, ima lastnosti, značilnosti nespremenjene. Pri tem je pomembno, da je pojem, na katerega se pridevnik isti nanaša, jasno določen in ni možnosti, da bi med sogovorcema prišlo do nesporazuma o predmetu pogovora, isti bi lahko zamenjali tudi s pridevnikom identičen. (Vsak dan se srečava na istem (identičnem) mestu. Imava iste cilje. Ni se spremenil, še vedno je isti kot nekoč.).

Pri rabi besede enak nam bo v pomoč pet osnovnih pomenov iz SSKJ 2: 1. ki se po lastnostih, značilnostih ujema, ne razlikuje med seboj, pri dveh ali več osebah, od določenega, primerjalnega; 2. ki v primerjavi drugega z drugim nobeden nima prednosti, večjih pravic/ki ne dopušča prednosti, izjem; 3. ki koga po lastnostih ali po določeni lastnosti dosega; 4. ki ohranja, ima značilnosti nespremenjene; 5. ki po vrednosti, moči ni ne večji ne manjši. Tukaj je zopet pomembno, da govorec in sogovorec na enak način razumeta prvine, o katerih se govori: Soočava se z enakimi težavami. Vedno se odzivaš na enak način. Združujejo naju enaki interesi.

Tokrat smo namenoma pretiravali z navajanjem pomenov posameznih besed in precej umetno normativno razdelitvijo rabe. Pogovorni jezik knjižno normo namreč vedno bolj rahlja, raba postaja precej sproščena, zato se je včasih vseeno dobro spomniti, da pomenska polja navedenih sopomenk vendarle niso čisto identična.