Človek ali oseba?

Pošljite nam svoje jezikovne dileme

Dragi bralci, vabimo vas k soustvarjanju tedenske jezikovne rubrike. Svoje jezikovne dvome nam pošljite na spodnji naslov.
jezik@primorski.eu

Lepo pozdravljeni, zanima me, ali obstaja razlika med besedama »človek« in »oseba« oz. kdaj je bolj primerno uporabiti eno in kdaj drugo. Hvala in lep pozdrav.

Pozdravljeni! Seveda, razlika v pomenu in kontekstu rabe med besedama človek in oseba obstaja, čeprav se v določenem sobesedilu lahko uporabljata kot sopomenki.

Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ2) nam za iztočnico človek ponuja najprej ti razlagi: ‘bitje, ki je sposobno misliti in govoriti’; ‘oseba ne glede na spol ali oseba moškega spola’. Leksem človek se torej običajno nanaša na posameznika kot pripadnika človeške vrste. Uporablja se lahko na splošno ali tudi za poudarjanje človeške narave ali značilnosti, na primer »človek je bitje, ki ima razum«.

Leksem oseba pa po navadi označuje posameznika kot nosilca določenih pravic, dolžnosti in odgovornosti. SSKJ2 nam za to iztočnico ponuja naslednjo razlago: ‘človeški posameznik ne glede na spol’. Uporablja se lahko tudi za poudarjanje individualnosti ali identitete, na primer »vsaka oseba ima pravico do svobode izražanja«.

Lahko se zdi, da sta definiciji teh dveh besed podobni, vendar imata vsaka svoj odtenek in kontekst rabe. Beseda oseba se včasih uporablja v bolj formalnem kontekstu, zlasti v pravnih ali uradnih dokumentih, medtem ko je človek splošnejši in bolj vsakdanji izraz. V Kolokacijskem slovarju sodobne slovenščine lahko preverimo, ob katerih besedah najpogosteje uporabljamo samostalnika. Tako ugotovimo, da je človek najpogosteje sladkosned, pameten, srečen, zdrav, starejši; oseba pa je največkrat akreditirana, polnoletna, nepooblaščena, zaposlena, zavarovana – kar podpre doslej napisano.

V vsakdanjem govoru lahko besedi včasih uporabljamo sopomensko, vendar je pomembno, da razumemo in imamo vselej v mislih njune pomenske razlike in odtenke ter razlikujoče se kontekste rabe. S tem se izognemo morebitnim nesporazumom in zagotovimo jasno in natančno komunikacijo. V slovenščini namreč pri govornem sporazumevanju pogosteje uporabljamo leksem človek kot oseba – v italijanščini pa je persona povsem nevtralna in pogosta.

Skupina SLORIjezik vam želi, da v vsakem človeku, ki ga srečate, odkrijete edinstveno osebo, ki vam bo osvetlila svet.