»Zamejski Burundi« potrebuje nov zgodovinski kompromis

Pesnik »v majhnem plašču besed« je v nedeljo stopil na oder gledališča Verdi v Gorici in občinstvo popeljal na glasbeno srečanje s poezijo Srečka Kosovela. Verzi kraškega pesnika so bili namreč nesporni protagonisti letošnje osrednje proslave ob slovenskem kulturnem prazniku, ki jo skupaj prirejata Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij. V vlogi mladega Srečka je nastopil igralec Nejc Kravos, njegove uglasbene verze pa so zapeli Mešani pevski zbor Ensemble Romjan z nekaterimi solisti ob glasbeni spremljavi Romjanskih muzikantov. Da so se pevski glasovi lepo spajali z glasovi harmonik, klavirja, kitar in drugih inštrumentov je poskrbela zborovodja Silvia Pierotti. Prisluhnili so jim številni gostje, med njimi ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch in goriški župan Rodolfo Ziberna.

Predsednika krovnih organizacij Ksenija Dobrila in Walter Bandelj sta izročila priznanji za življenjsko delo kostumografki Mariji Vidau in filmarju Aljoši Žerjalu, slavnostni govornik Jernej Šček pa je v daljšem nagovoru (v celoti ga objavljamo v priloženem dokumentu) opozoril na paradoksalnost trenutka, ki ga živijo Slovenci v Italiji: »Po eni strani še nikdar bolje, demokratična republika, družba obilja, dobri medsosedski odnosi, brezmejnost, zakonska zaščita, ogranigram podjetja zamejstvo, združena Evropa, Pahor in Mattarella, Gorica in Nova Gorica 2025, obenem pa nikdar slabše: manjšinska skupnost v vrtoglavem pospešku drsi v politično in družbeno, kulturno in istovetno brezimnost.«

Obžaloval je, da »Slovenci v Italiji nismo načrtovalci, mi radi gasimo požare, če sploh!« Zato smo kronično v zamudi in ne vzgajamo resnih kandidatov za politične volitve, ne najdemo ugodne rešitve za zajamčeno zastopstvo, v šolah je premalo strokovnosti ... »Vidno slovenstvo« je po Ščekovem mnenju prioriteta in vprašanje političnega preživetja, a v »tem zamejskem Burundiju« prevladujejo površinska naivnost, duhovno ohlajanje, strankarski interesi ... Potrebujemo »pravno, dialoško in kompromisno sodelovanje različnih političnih opcij na ključnih programskih točkah z enim skupnim in prioritetnim vodilom – preživetjem narodne skupnosti. Nov zgodovinski kompromis potrebujemo,« je bil jasen tržaški filozof. Zaželel je, da bi Slovenci v Italiji lahko uživali popolno dvojezičnost, to je pravico »do javne uporabe lastnega jezika na svoji zemlji s tem, da te drugi sprejme in razume«. Vsakdo lahko k novi renesansi slovenske manjšine pripomore z malimi vsakodnevnimi koraki – sam na primer med svojimi dnevnimi sprehodi dosledno pozdravlja »dober dan« – potrebujemo pa tudi skupne rešitve, na primer »narodnokulturno opismenjevanje« mladih, ki od doma prinašajo vse manj vedenja o Slovencih v Italiji. Za dvig samozavesti in resnično prijateljske – ne hlapčevske – sosedske odnose.

Več v jutrišnjem (torkovem) Primorskem dnevniku.