V Parizu tudi o slovenskem Trstu

Trst se večkrat kaže kot težko otipljivo ali celo nedosegljivo mesto in ima najbrž tudi zato poseben čar. To ni mesto, ki bi ga prišlek razumel na prvi pogled, saj ga od nekdaj sestavljajo zelo različne duše, kulture, tradicije. O kozmopolitskem Trstu in o tem, kako ga doživljajo besedni ustvarjalci, ki v njem živijo, je v ponedeljek tekla beseda na Italijanskem inštitutu za kulturo v Parizu. Pogovor Pogledi na Trst je vodil Diego Marani, direktor tamkajšnjega inštituta, sicer pa tudi sam pisatelj in velik ljubitelj mesta v zalivu, kateremu je posvetil letos izdani roman La città celeste; sooblikovali so ga Dušan Jelinčič, Pietro Spirito in Mary Barbara Tolusso, ki so izhajajoč iz lastnih življenjskih zgodb, delno pa tudi svojih knjig, spregovorili o Trstu in njegovih ljudeh.

Da je mesto vabljivo iz zelo različnih razlogov, kažejo tudi njihove osebne izkušnje. Marani je v mesto prišel kot univerzitetni študent in ostal sentimentalno vezan nanj, tudi če v njem ne živi. Podobno velja za pesnico in pisateljico Tolusso, ki se je rodila v Pordenonu, v Trstu obiskovala univerzo, danes pa živi med Trstom in Milanom. Spirito je iz južne Italije v mesto prispel kot otrok, edini »pravi Tržačan« je zato pravzaprav Jelinčič, ki se je v Trstu tudi rodil, kar je marsikoga izmed številne publike, ki je napolnila pariško dvorano, prijetno presenetilo.

Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.