Tamara Ražem Locatelli: Dober je le tisti profesor, ki ga je učenec vsaj enkrat presegel

Naj bo zaradi absolutne prve nagrade učenca na tekmovanju, organizacije državnega kongresa pedagogov, gostovanja v različnih zasedbah, igranja na koncertu operne glasbe ali organizacije in vodenja projekta za zbor in orkester, je Tamara Ražem Locatelli medijsko izpostavljena osebnost, zato nova nagrada verjetno ne potrebuje dodatnih utemeljitev. V pogovoru z vsestransko ustvarjalko smo zato poskusili pogledati v ozadje številnih uspehov.

Se mogoče spominjate svojega prvega stika s klavirjem? Je bilo to naključje ali zavestna izbira?

Takrat so v Bazovici odprli razred klavirja s profesorico Xenyo Brass. Bila sem zelo odločna deklica in sem jo kar sama vprašala, če bi me lahko naučila igrati klavir. Mogoče je šlo za splet okoliščin, da sem izbrala ravno klavir, prepričana pa sem, da ne gre nikoli za naključje. Starši me niso nikoli silili z besedami, a so znali usmerjati moje korake. Brez njih ne bi nikoli dosegla vseh ciljev, ki sem si jih tudi kasneje zastavila.

Na začetku je bil tudi šport ...

V celotnem poteku te glasbene zgodbe sem bila večkrat postavljena pred nelahke odločitve. Bila sem v državni reprezentanci za lokostrelstvo, a prav tako sem bila uspešna kot pianistka. V določenem trenutku sem se morala odločiti, ali bom športnica ali glasbenica. Ko sem kasneje končala višjo šolo, sem hotela postati revizorka. Na univerzi pa sem spoznala, da civilno pravo ni zame in to me je ponovno preusmerilo v glasbo.

Pedagoški poklic je kmalu postal vaše poslanstvo. Kaj vam pomeni poučevanje?

Poučevanje je čudovit izziv in velika odgovornost. Glasbeniki stremijo k virtuoznosti poustvarjanja, pedagog mora stremeti k virtuoznosti poučevanja. V pedagogiji velja pravilo, da je dober le tisti profesor, ki ga je učenec vsaj enkrat presegel. Pri mojih učencih se je to zgodilo: nekateri so zdaj zelo dobri kolegi, drugi imajo mednarodno koncertno kariero. Pri izbiri pravega pristopa se ogromno zanašam na intuicijo. Učencev nisem nikoli izbirala. Lahko je delati z naravno nadarjenim učencem, večje zadoščenje pa je ustvariti dobrega glasbenika »iz nič«.

Več v včerajšnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku