Scuderia Ferrari je prvič slavila med Trstom in Opčinami

Ob gledanju filma Ferrari (ZDA,2023), pod katerega se je podpisal režiser Michael Mann in se tačas vrti tudi v tržaških dvoranah, je Bogomila Kravos literarno obdelala dogodek iz tržaške polpretekle zgodovine, ko je italijanska avtomobilska hiša Ferrari prvo zmago s svojim bolidom dosegla prav na dirki Trst–Opčine.

Ko se je zaslišalo prvo močno zaviranje bolidov na Novi cesti, so prebivalci Sv. Ivana godrnjali nad ropotom, ki se je od Griže razlegal do mesta. Po prvih vožnjah se je sluh nekako vdal hrupu in takrat so starejši moški začeli obujati spomine na nekdanjo slavo. Govorili so o Taziu Nuvolariju in o pilotih, katerih ime je potonilo v pozabo. Otrokom so se zdele prazne marnje, pa niso bile. Res je slavni Tazio Nuvolari na avtomobilski dirki Trieste–Opicina osvojil prvo zmago za Scuderio Ferrari. Bilo je 15. junija 1930. Enzo Ferrari je šest mesecev prej ustanovil dirkalno društvo in za svojo Alfa Romeo P2 najel očitno najboljšega pilota.

Spektakularno Trieste–Opicina so uvedli leta 1910, dirkali so športni avtomobili Turismo, GranTurismo in Sport. Prekinili so jo med potekom vojn, nato pa, komaj je bilo mogoče, obnovili. Nova cesta in curva Faccanoni sta bili sinonim za avtomobilsko dirko. Do začetka sedemdesetih let so v času, ko se je pomlad sprevrača v poletje, na soboto popoldne zaprli za promet ulici Fabio Severo in Novo cesto, na vse ovinke postavili bale slame, in začeli s provami. Poizkusne vožnje so potekale celo noč. Piloti so preverjali progo in preizkušali vozila. Že na startu, na začetku Ul. Fabio Severo so pritisnili na plin mogočnih motorjev in močno pognali, da se je cviljenje gum in bobnenje motorjev razlegalo naokoli. Ko so prihrumeli do univerze in po položnih ovinkih prišli na Novo cesto, se je pri univerzi začelo resnejše uglaševanje motorjev.

Stranski učinek corse je bil poguben navdih za običajne voznike. Komaj so fantje dobili vozniško, so se z motorjem ali avtom podali na Novo cesto in na vožnji do Opčin preizkušali svoje pilotske sposobnosti. Konec šestdesetih let so curvo pregradili. Nastal je prvi zametek krožišča. Merjenja dirkaških veščin je bilo konec. Nikakor se ni več izšlo brez hujših posledic. Brez osrednjega izziva je dirka izgubila svoj čar. In izgubili so se spomini na Tazia Nuvolarija. No ja, za tržaške Slovence je bilo leto 1930 drugače zaznamovano.

Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.