Puccinijeva Manon Lescaut ohranila svoj čar

Zaradi državne stavke opernih gledališč v Italiji, katerih uslužbenci že dvajset let čakajo na obnovitev delovne pogodbe, je odpadel gala večer, ki naj bi uvedel sezono 2023-2024 tržaškega gledališča Verdi. Namesto 2. novembra bo uradna premiera Puccinijeve Manon Lescaut jutri, medtem pa sta že bili dve predstavi z različnima zasedbama. Ogledali smo si drugo, na kateri se sicer zamenjata le oba nosilca glavnih vlog - Manon in Des Grieux. Namesto Lane Kos in Roberta Aronice, interpretov, ki imata za seboj že zelo solidno kariero, sta pela mlada Alessandra di Giorgio in brazilski tenorist Max Jota, ki je v zadnjem trenutku nadomestil napovedanega turškega tenorista Murata Karahana.

Opera, ki je Pucciniju odprla mednarodno kariero, je zelo lepa, bogata z dramaturgijo, ki ima skoraj filmski ritem, pa tudi z glasbo, ki ni samo komentar ali spremljava, temveč z globoko ekspresivnostjo soustvarja prizore brez takrat že zastarelih delitev na arije, ki se kar rojevajo z naravno energijo iz gostega simfoničnega tkiva.

Kompleksnost partiture je zelo nazorno razčlenila dirigentka Gianna Fratta, ki je muziciranju vdihnila tudi barvitost in strast ter orkester pripeljala do odličnega rezultata. Bolj zahtevna je bila koordinacija z odrom, še posebej med prizori z zborom, ki ni pokazal zaželene točnosti in zlitosti.

Več v današnjem (torkovem) Primorskem dnevniku.