Publika na koncertu navdušeno ploskala po vsakem stavku

Dogodek, ki je v petek privabil množico ljudi v oglejsko baziliko, je imel ime in priimek: Riccardo Muti. Vse se je vrtelo okrog njegove karizme: mladinski orkester Luigi Cherubini obstaja po njegovi zaslugi, publika je prišla, da bi se soočila z živečo legendo in je na koncertu navdušeno ploskala po vsakem stavku (brez zamer, saj tovrstni dogodki nosijo širše sporočilo in nagovarjajo tudi izven »koncertnih pravil«).

Dirigent je izpolnil pričakovanja: je vodil s suverenostjo, ki jo daje življenjska izkušnja, je spregovoril o kulturnih vrednotah, je povabil k sodelovanju uveljavljenega solista Dunajskih filharmonikov. Odziv občinstva je presegel pričakovanja organizatorjev (Fundacija Aquileia in uprava oglejske bazilike, skupaj s krajevnimi javnimi ustanovami in s pokroviteljstvom Avstrijskega častnega konzulata): predvidevali so zapolnitev omejenih mest znotraj svetišča in na ploščadi izven njega, a so morali ustvariti še dodatni prostor za zunanji ogled koncerta na dveh zaslonih, saj so vstopnice pošle v dvajsetih minutah. Skupaj se je dogodka udeležilo okrog 2000 obiskovalcev, od katerih 400 v baziliki. 180 sedežev so namenili mladim, ki so edini lahko sedeli pred orkestrom (ostali sedeži za avtoritete in povabljence so bili v stranskih ladjah), na kartonastih zabojih, ki poleg tepihov ščitijo izjemno dragocene antične mozaike.

Lepota bazilike v živih barvah svetlobnih efektov je bila skupaj z instrumentalisti soprotagonistka posnetkov, skozi katere je večji del publike sledil koncertu na zunanjih zaslonih. Režiser je bil Tržačan Marko Manin, ki je delal na tem projektu že več mesecev in je z upoštevanjem vseh omejitev za zaščito bazilike lahko vsekakor razpolagal z impozantnimi tehničnimi sredstvi za ustvarjanje vizualnega doživetja: sedemnajst kamer, ki so omogočile veliko različnih pogledov in perspektiv, v tesni povezavi z arhitekturo kraja. Občinstvo na trgih je bilo dejansko deležno predogleda montaže, ki bo kmalu spremenila neposredni prenos v trajni izdelek televizijske oddaje.

Lepota bazilike je bila tudi razlog za koncert, s katerim je Fundacija Aquileia praznovala 25-letnico vključitve bazilike (in arheološkega območja) v seznam dediščine Unesco. Za to priložnost je dirigent izbral dve primerno veličastni mojstrovini dunajske »šole« in dve skladbi, ki se navezujeta na italijansko okolje. V vseh izvedbah je bila skupna točka umirjena samozavest dirigenta, ki se je zrcalila v gladkem fraziranju in v homogenosti skupinskega zvoka.

Več v današnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.