Poklon najvidnejšemu modernemu hrvaškemu kiparju

Od kmečkega fantiča s skromno izobrazbo do akademsko izobraženega umetnika svetovnega formata: to pot je drzno prehodil Ivan Meštrović, eden najvidnejših kiparjev 20. stoletja. Meštrovićev življenjepis je zelo pester, na kar so nedvomno vplivali zgodovinsko-politični pretresi tedanje Evrope. Rodil se je v Avstro-Ogrski, bil izredno dejaven, tudi na političnem področju v Kraljevini SHS, predvsem na Hrvaškem, in nato je pristal v Jugoslaviji. Iz nje se je sicer izselil, saj je zadnje obdobje svojega življenja preživel v ZDA.

Ob 140-letnici Meštrovićevega rojstva so v zagrebških Klovićevih dvorih priredili obsežno umetnikovo razstavo. Z njo so se organizatorji želeli pokloniti »najvidnejšemu modernemu hrvaškemu kiparju in vodilni osebnosti sodobnega Zagreba«. Vendar pa je Meštrović v vseh ozirih presegel ozke teritorialne meje, če je res, kot je res, da je med drugim »izklesal nekaj najlepših ženskih aktov v kiparstvu 20. stoletja«. To pa zato, dodajajo številni kritiki, ker je med umetnikovimi značilnostmi bila tudi »bujna sredozemska čutnost«.

Ivan Meštrović je bil namreč Dalmatinec, čeprav se je poleti 1883 rodil v Slavoniji, ko so bili starši na sezonskem delu. Otroštvo je preživel v vasi Otavice v goratem predelu Dalmacije. Kot otrok je pasel ovce in poslušal ljudske pesmi, pisati se je naučil sam pri 12 letih, brez vsakršne priprave je začel ustvarjati kipce iz lesa in mehkega kamna. Na njegov naravni talent je postal pozoren Pavle Bilinić, ki ga je leta 1899 vzel v svojo kamnoseško delavnico v Split. To razmeroma kratko obdobje, deset mesecev, je bilo za mladega Meštrovića izjemno pomembno, saj je Bilinićeva žena, učiteljica, pripomogla, da je utrdil temelje osnovne izobrazbe, mesto pa je s svojimi antičnimi spomeniki nudilo priložnost mlademu umetniku, da je kopiral stare umetnine. V kratkem je Meštrović dobil podpornika, lastnika nekega rudnika, ki mu je leta 1900 omogočil študij na dunajski Akademiji za likovno umetnost. In to je bil začetek izjemne Meštrovićeve umetniške poti.

Razstavo del Ivana Meštrovića so v zagrebški galeriji Klovićevi dvori odprli novembra lani, ob 140-letnici rojstva velikega hrvaškega kiparja (1883-1962). V razstavnih prostorih na Jezuitskem trgu bo okrog 200 njegovih del na ogled še do nedelje, 3. marca, (vsak dan od 11. do 19. ure). Kustosinji Petra Vugrinec in Barbara Vujanović sta razstavljena dela pridobili iz galerij in zasebnih zbirk v Avstriji, Italiji, Sloveniji, Srbiji, Veliki Britaniji in Združenih državah Amerike.

V Zagrebu je sicer tudi stalna razstava del Ivana Meštrovića, a je manjši muzej trenutno zaprt zaradi obnove.