Pogumna in iskrena izpoved Elene Cerkvenič

Pobudnik psihiatrične reforme Franco Basaglia je imel velik krog sodelavcev, med njimi tudi Beppeja Dell’Acquo, ki si je v sklopu milanske založbe Meltemi zamislil zbirko z naslovom 180-kritični arhiv umskega zdravja. V založbi, ki je bila ustanovljena pred tridesetimi leti, želijo s knjigami spodbuditi »iskalce in morjeplovce kritičnega razmišljanja.«

Dell’Acqua in sodelavci so za uvodno knjigo nove zbirke izbrali izpoved tržaške Slovenke Elene Cerkvenič Sono schizofrenica e amo la mia follia (Sem shizofrena in ljubim svojo norost). Nova zbirka založbe Meltemi in uvodna knjiga sta laskavo predstavitev doživeli v knjižni prilogi La Lettura dnevnika Corriere della Sera.

Novinarka Vanna Santoni piše, da Elena Cerkvenič zelo pogumno in iskreno opisuje svoje stiske. Norost je zanjo, bolj kot bolezen, neke vrste identiteta, s katero se moraš hočeš nočeš naučiti sobivati. »Takšno stanje postaja znosno, posebno če na življenjski poti srečaš ljudi, ki so pripravljeni, da te poslušajo. Takrat na nek način to svojo motnjo lahko celo tudi vzljubiš,« priznava avtorica.

Santoni piše, da Elena Cerkvenič ni pisateljica in da se kot taka tudi ne predstavlja bralcem. Je šolnica, ki je zaradi bolezni izgubila službo in ki se sedaj trudi, da bi jo dobila nazaj. Po mnenju Beppeja Dell’Acqua »sprejemanje norosti« pri Eleni Cerkvenič ni pasivna drža, ampak upanje in sad njenih njenih naporov in prizadevanj za drugačno prihodnost. Da je tako v spremni besedi podčrtuje tudi Francesca de Carolis, ki kritično ocenjuje poskuse »zatohle politike in psihiatrije zdravil«, da bi izničili reformo Franca Basaglie. »Slednja je postavila v ospredje zdravljenje človeka in mu skušala vrniti izgubljeno dostojanstvo,« piše de Carolis. Izpoved Elene Cerkvenič gre v to smer.