»Nič manj Slovenka nisem, če pišem v nemščini«

Prvemu predfestivalskem dogodku Mesta knjige v organizaciji Društva humanistov Goriške, ko je Nova Gorica v marcu gostila poljsko pisateljico Olgo Tokarczuk, je v torek sledil še literarni večer s koroško književnico Majo Haderlap. Svojo literarno pot je začela kot pesnica in izdala tri pesniške zbirke, vendar je šele z romanom Angel pozabe (Engel des Vergessens, 2011), ki ga je napisala v nemščini, zaslovela in prejela tudi nagrado Ingeborg Bachmann.

»Pri meni je slovenščina tudi v nemškem tekstu romana ves čas prisotna. Kot podtalni tok kraške reke. To sem zelo močno čutila ob prevajanju mojih pesmi iz nemščine v slovenščino. Imela sem občutek, da se vračajo v primarni jezik,« je avtorica razložila pred skoraj polno veliko dvorano novogoriškega Kulturnega doma. V pogovoru z moderatorjem Nejcem Rožmanom Ivančičem, sicer profesorjem slovenščine na novogoriški gimnaziji, je podrobno spregovorila o vsebini romana Angel pozabe in zgodbo, ki temelji na avtobiografskem doživljanju položaja Slovencev na avstrijskem Koroškem ter kolektivnih travmah, nastalih po drugi svetovni vojni, aplicirala na vprašanje identitete in dvojezičnosti. Dvojezičnosti, ki ne bi smela biti problem, temveč dejstvo. Identiteta, ki ni ograjevanje od drugih, temveč sprejemanje.

Slovenščina je na avstrijskem Koroškem manjšinski jezik. V javnosti ni prisotna, mediji so nemški. »Če se pri nas osredotočiš samo na slovensko stvarnost, to lahko počneš le, če si kmet na svoji zemlji in živiš doma. A še ko greš v trgovino, si soočen z nemškim jezikom. Ta ideologija identitete je nekaj, kar je prisotno v glavi, a z življenjem nima veliko opravka,« je povedala gostja in izpostavila pomen nenehnega političnega boja za pravice jezika. Obenem pa, opozarja, nima smisla, da se človek zožuje v svoji identiteti. »Identiteta je nekaj zelo širokega, je proces, je to, kar smo, kar nas je zaznamovalo. Je materinščina, je vse, kar pride zraven, je to, kar si želimo, sanjamo, so naši spomini. Razprava o identiteti je tako zelo polarizirala ljudi v objemnih območjih,« je poudarila Maja Haderlap. »Slovenska identiteta ni izključevalna, nič manj Slovenka nisem, če pišem v nemščini. To je fantom v glavah!«