Najbrž najstarejši Cankarjev prevod

Brskanje po spletnem portalu italijanskih knjižnic Internet Culturale je prineslo razveseljivo odkritje, in sicer najbrž najstarejše italijansko besedilo iz Cankarjevega Hlapca Jerneja. Objavila ga je milanska anarhistična revija La Rivolta v svoji 18. številki, ki nosi datum 7. maj 1910. Iz svoje zbirke je na skupni spletni portal revijo postavila piemontska Biblioteca dell’Istituto per la storia della resistenza e della società contemporanea iz Alessandrie.

Cankar je svojo povest objavil leta 1907. Ta italijanska objava iz leta 1910 je dramatizirana verzija sklepnega prizora, ki ga je bralcem, svojim takratnim italijanskim anarhističnim tovarišem podaril Rudolf Golouh.

Golouh, ki se je rodil v Kopru leta 1887, je odraščal v Trstu. Kot nekateri drugi mladi Slovenci, se je tudi on sprva pridružil anarhistom. Od ustanovitve v letu 1907 je bil tudi pri tržaškem glasilu Germinal. Ko so mladega Golouha, menda leta 1908, oblasti izgnale iz Trsta, se je umaknil v Milan. O tem sam piše v svojih spominih.

Za svojo priredbo Hlapca Jerneja je Golouh izbral zadnji prizor, ko po svojem dolgem romanju za pravico hlapec Jernej, do konca potolčen, zažge gospodarjevo hišo. Razjarjena množica vse glasneje vpije in ga naposled vrže med ognjene zublje. Se tega iz šole spominjate? Revija je besedilo objavila z naslednjim naslovom, če ga tu slovensko zapišem: Hlapec Jernej in njegova pravica Simbolični prizor iz povesti Ivana Cankarja. (Iz srbščine prevedel R. Emorales). Emorales je bil eden od Golouhovih psevdonimov. Morda je tu navedba srbščine napaka, ali pa je bilo to zaradi konspiracije.

Več v današnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku.