Na odru nerešeno razmerje med resnico in lažjo

Laž se v življenju posameznika pojavlja kot nujno zlo, ki naj bi omogočalo prenašanje vsakdana. Družbeni vzorci pogosto utesnjujejo ljudi, ki najdejo ravno v laži zatočišče pred stresom eksistence, največkrat v družinskih odnosih.

Ameriški dramatik Joe DiPietro te dinamike secira v svoji komediji Prebrisane male laži. Kot zadnja produkcija na malem odru v sezoni Slovenskega stalnega gledališča (SSG) je predstava doživela v petek premierno uprizoritev v tržaškem Kulturnem domu. Režijo podpisuje preizkušena hrvaška umetnica Nenni Delmestre.

Robi je uspešen moški. S partnerko Jano sta pravkar dobila hčerko. Po tenisu se v slačilnici izpoveduje očetu Robertu in mu prizna, da se je zapletel v razmerje z mlado trenerko v fitnesu, kamor dosledno zahaja, saj je pokoren imperativu telesne lepote današnjega časa. Pretreseni Robert, ne da bi razkril celotne zgodbe, izpove sinove zakonske težave ženi Alice. Mama prikliče sina in snaho ter ob energičnem nizu komičnih prizorov reši sinovo družino. Razplet pušča očeta Roberta in z njim vse gledalce v negotovosti o izpovedanem: gre v pripovedi žene za resnico ali za dobronamerno prebrisano laž?

Prebrisane male laži, ki je označena kot broadwayska komedija, sledi uveljavljenim vzorcem klasične komedije. Laž uporablja namreč kot postopek razvoja celotnega dramskega dogajanja. Umestiti jo gre med drugim v produkcijo že uveljavljenih (in videnih) meščanskih komedij, ki so se razbohotile predvsem v Franciji, od Feydeaujevih vodvilov vse do sodobnikov, kot sta Yasmina Reza in Florian Zeller. Produkcija SSG po Zellerjevi dramski predlogi Resnica iz leta 2017 temelji na sličnih pripovednih vzorcih, kar je potrdilo tudi Slovensko ljudsko gledališče Celje z Zellerjevo predstavo Laž iz leta 2020. Tako kakor Prebrisane male laži temeljita obe drami na nedorečenosti in na nerešenem razmerju med resnico in lažjo.

Več v nedeljskem Primorskem dnevniku.