Moč žensk kljub nasilju privrela tudi s tržaškega odra

Gledališka koprodukcija Konec sveta v treh dejanjih obravnava nasilje nad ženskami v času pandemije. Predstava je v sredo gostovala pri Slovenskem stalnem gledališču v tržaškem Kulturnem domu.

Feministični pristop režiserke Selme Spahić (1986) in ustvarjalne ekipe se razvija v treh poglavjih, ki so jih ustvarili Festival Borštnikovo srečanje, Zagrebško gledališče mladih in Beograjsko dramsko gledališče. Gre za partnersko navezo pri evropskem programu Ustvarjalna Evropa, ki je uspešno kandidirala projekt Sence pandemije - skriti glasovi, v sklopu katerega so nastale tudi tri dramske predloge za tri segmente predstave.

Hrvaško z naslovom Pod krilom podpisuje Kristina Kegljen (1987), slovensko z naslovom Aktivistke Katja Gorečan (1989) in srbskega z naslovom Svet si zasluži konec sveta pa Tijana Grumić (1993). Dokaj mlado ustvarjalno ekipo so sestavljale tudi dramaturginja Ivana Vuković (1987) ter vseh trinajst igralk, ki so s presenetljivo energijo odrsko upodobile svoje doživljanje nasilja.

»Ubila me je ... Tvoja ljubezen ... Ubila ... me je tvoja ljubezen,« so uvodne replike prvega dela med materjo in hčerko, ki ju poosebljata znamenita hrvaška igralka Katarina Bistrović Darvaš in Anđela Ramljak. S številnimi metaforami v brezčasnem vzdušju, ki ga pa definira natančna in mestoma groteskna scenografija, steče pripoved o nasilju nad ženskami v družinskem okolju. Alternativa podrejenemu položaju sužnje v patriarhalni ureditvi je vračanje nasilja in uboj moža, ki pa v družbi, ki ji moški postavljajo pravila, ni moralna in legitimna rešitev.

Več v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku.