»Mi nimamo svoje Chiare Ferragni«

Med okoli 7500 razstavljavci, ki se vsako leto predstavijo na frankfurtskem knjižnem sejmu, bi moralo biti v teh dneh tudi Založništvo tržaškega tiska. Načrte je vsem po vrsti prekrižal koronavirus in ta za založnike in avtorje verjetno največji praznik v letu preselil v virtualni svet.

Knjige ZTT so tako pristale na spletu, v virtualni stojnici slovenske Javne agencije za knjigo, urednici Martina Kafol in Alina Carli pa sta včeraj v Tržaškem knjižnem središču predstavili letošnji knjižni program in nekatere projekte. Na primer tiste, ki jih pripravljajo za nemški knjižni trg: Slovenija bo namreč leta 2023 častna gostja frankfurtskega »Buchmesse«, kjer namerava tudi ZTT nagovoriti nemško govoreče bralce z nekaterimi svojimi bolj uspešnimi knjigami. V ta namen so na razpisu agencije JAK pridobili namenska sredstva za poskusne prevode v nemški jezik, na primer za z zlato hruško nagrajeno otroško knjigo Ljubo doma ali za vodnik po tržaškem Narodnem domu. S koroškima založbama Drava in Wieser pa sooblikujejo zbirko Slovenska biblioteka, v sklopu katere so že izšli ponatisi nekaterih v nemščino prevedenih klasikov, kot je Moje življenje Ivana Cankarja.

Sodelovanje s koroškimi kolegi (zlasti z neutrudnim Lojzetom Wieserjem) je prvo v vrsti sodelovanj, s pomočjo katerih želi tržaška založba pridobiti na vidljivosti in doseči nove bralce. »Mi pač nimamo Chiare Ferragni,« je pokomentiral predsednik ZTT Ace Mermolja, in niti nobene druge influencerke oz. vplivnice, ki bi iz niča ustvarila globalni modni trend, da bi vsi planili po knjigah tržaške založbe. Zato se povezujejo z drugimi založbami (ZTT je tudi med soustanovitelji društva, ki združuje založnike iz Furlanija - Julijske krajine) in apelirajo na medije in javnost, da podpirajo male krajevne založbe.

Več v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku.