Mermoljev pogled v judovsko-krščansko izročilo

»Nekoč so jate prikazni skozme šumele, a se mi je v rovu Luka zableščal kot zlat kip s knjigo v roki.« To je prvo srečanje z Luko, ki se ga neposredno razume kot evangelista, v širšem kontekstu pa kot poosebitev človeka vseh stoletij. Mistična spojitev prostora in časa je glavna vezna nit zadnjega literarnega dela pesnika, novinarja in kulturnega delavca Aceta Mermolje Lukov greh, ki je izšla marca letos pri Založništvu tržaškega tiska (ZTT).

Knjigo sta ZTT in Zadruga Naš Kras predstavila v torek zvečer na vrtu Krške hiše v Repnu, v sodelovanju s KD Kraški dom in Glasbeno matico. Sogovornik Aceta Mermolje je bil prav tako pesnik, literarni zgodovinar in zborovodja David Bandelj, ki je k zbirki Lukov greh prispeval uvodne oz. zaključne misli. Večer – to je bil prvi dogodek na Tržaškem v letošnji sezoni predstavitev knjig ZTT – se je predstavil tudi kot spojitev lirike z glasbo. Glasbeni del je oblikoval duo kromatičnih harmonik Ivane Kresevič in Manuela Persoglie (Glasbena matica). Mermoljeva lirika pa je dosegla vrh v interpretaciji priznanega gledališkega in filmskega igralca ter pesnikovega prijatelja Vladimirja Jurca.

Jurc dojema Mermoljevo poezijo kot »zelo osebno, močno, rezmišljujočo, resno, ter pošteno«. Zelo podobno jo pojmuje tudi David Bandelj, in sicer kot pristno ter kot tako, ki »vedno zna presenetiti«. Zbirka Lukov greh, ki je v večjem delu sestavljena iz lirsko-epske pesnitve Lukovi pripisi evangeliju, je nastala iz pesnikove želje in pravzaprav potrebe, da bi se približal, tudi pesniško, svetu, ki ga je v raznih časih večkrat obiskoval, tj. v svet judovsko-krščanskega izročila.