Medejin spomin v operni enodejanki

Skladatelj Stefano Sacher in režiserka Jasmin Kovic sta skupaj podpisala otroški muzikal Gregor in Silvija, najnovejšo produkcijo za najmlajše Slovenskega stalnega gledališča, njuni imeni pa bosta povezani ta konec tedna tudi v operni enodejanki, ki bo na sporedu v gledališču Hangar v Trstu.

La memoria di Medea (Medejin spomin) po libretu Uga Vicica – monodrama je v izvirni, dramski različici nastala za Lidio Kozlovich – je bila prvič izvedena v obliki operne enodejanke leta 2016, v prirejeni različici in novi uprizoritvi pa bo zaživela danes (sobota) ob 20.30 in jutri (nedelja) ob 17. uri. Slovenski delež je v novi zasedbi precejšen: pevski protagonisti so Anna Viola, Massimiliano Svab, Raffaele Prestinenzi in Nada Tavčar, scene je skupaj z režiserko ustvaril Mario Leopoli, kostume Snežica Černic, video pa Sybil Calligaris. Producent predstave je društvo Mozart Italia, ekipa Hangar Teatri pa je prispevala tehnično podporo in dvorano.

Jasmin Kovic je navdušena nad projektom, zgodbo in glasbo. Ob predstavitvi nove uprizoritve je povedala nekaj več tudi o svojem vedno tesnejšem odnosu do glasbenega gledališča.

Muzikal in operne enodejanke so postali vaša specifika. Je navdih za vaše uprizoritve vezan predvsem na besedilo ali izhaja iz glasbe?

Izhajam predvsem iz glasbe. Kot operni režiser moraš poslušati glasbo, ji slediti ali zavestno ustvariti kontrast. Glasba je stalno prisoten komentar, ki ga je treba razumeti in upoštevati. V primeru Medeje ima naslovni lik zelo umirjeno melodično linijo, spremljava pa izraža njeno nemirno duševno stanje, ki ga glas skuša prikrivati. S kombinacijo glasbe in besede se lahko »igraš« na veliko nivojih in ustvariš svojo dramaturško usmeritev, v katero moraš verjeti, da jo lahko učinkovito posreduješ igralcem. Včasih režiser pripoveduje svojo zgodbo.

Več v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.