Koncert posvečen žrtvam pandemije in pričakovanju »novega časa«

Verjetno se bomo kmalu (in po možnosti le začasno) privadili na sedenje »v šahovnici« in poslušanje koncertov z maskami. Nova podoba »polno zasedenih« dvoran z zijajočimi praznimi mesti pa posreduje nepričakovano optimističen vtis vztrajnosti in prepričane navzočnosti. Tako je bilo tudi na razprodanem koncertu, ki je zaključil prvi festivalski dan na Mittelfestu.

Aplavz, s katerim je publika sprejela in na koncu nagradila sobotne nastopajoče, je kazal iskreno željo po umetniškem doživetju, ki je v tem primeru govoril o vrednotah spomina in upanja. Koncert so organizatorji posvetili namreč žrtvam pandemije, a tudi svetlemu pričakovanju »novega časa«. V ta namen so povezali dve težko združljivi skladbi: v prvem delu je zazvenel Mozartov Rekvijem v izvirno nepopolni obliki (torej do Lacrymose), v drugem pa prav tako znamenita Simfonija iz Novega sveta Antonina Dvořáka. Češki skladatelj je sicer mislil na Ameriko, ko je napisal to simfonijo, naslov in značaj skladbe pa sta postala tokrat ustrezna tudi za bolj simboličen »svet«, ki bo sledil kriznim časom.