Kako so literarne revije vplivale na demokratizacijo

O tem, kako so literarne revije v vzhodni Evropi vplivale na demokratizacijo, priča razstava LitMag, ki so jo v ponedeljek odprli v državni knjižnici Stelio Crise. Ta je del širšega mednarodnega projekta z naslovom Vzhodnoevropske literarne revije 1945-2004: preizkušanje meja in utiranje poti k demokratizaciji, ki želi odpraviti pomanjkljivosti dokumentacije na področju evropskih literarnih revij, jih analizirati in ozaveščati javnost o vlogi, ki so jo odigrale. Pri projektu je sodelovala tudi tržaška univerza, ki se je poglobila v analizo reške revije v italijanščini La battana in slovenskih revij v Trstu Most in Zaliv.

V imenu direktorice knjižnice Franscesce Richetti je na odprtju pozdravil Paolo Badina, ki je izpostavil, da so v knjižnici v času pandemije prečesali in katalogizirali vse številke revije La battana, ki jih hranijo v knjižnici, isto nameravajo narediti tudi z revijo Most.

La battana je začela izhajati leta 1964, ko je želela premagati marginalizacijo in krepiti kulturni dialog od italijanskih do jugoslovanskih meja, je pojasnil raziskovalec Iwan Paolini. Na straneh revije so objavljala tudi pomembna literarna imena, kot sta Italo Calvino in Franco Fortini, včasih so v njej objavljali tudi svoja prva dela, ki so jih šele naknadno objavili v knjižni obliki. Revija je bila v obravnavanem obdobju povsem interdisciplinarna, saj so v njej pisali o filmih, poeziji, prozi, vzhajajočih avtorjih ... Po smrti Tita pa se je posvetila predvsem etničnim temam in literaturi.

Vesna Mikolič (tržaška univerza in ZRC Koper) je predstavila tržaški reviji Most in Zaliv. Slednja je bila tretja revija, ki jo je ustanovil pisatelj Boris Pahor in je izhajala med letoma 1966 in 1991. V njej je Pahor skupaj z Alojzom Rebulo na primer objavil intervju z Edvardom Kocbekom, v katerem je ta prvič spregovorili o povojnih pobojih, kar sta oba tržaška pisatelja plačala s prepovedjo vstopa v Jugoslavijo. Od leta 1964 je v Trstu začela izhajati tudi revija Most, ki si je prizadevala, da bi združevala avtorje različnih idej, od leta 1971 je bila revija dvojezična (slovensko-italijanska). Obe reviji sta pripomogli, da se je v Sloveniji začela razvijati neodvisna demokracija. Iz Slovenije sta na razstavi predstavljeni Nova revija, ki je postala jedro opozicijskih strank za demokracijo, in Mladina, ki je podpirala mnoga demokratična prizadevanja in socialna gibanja.

Več v današnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku.