Kako bi Robert Capa fotografiral Tadeja Pogačarja?

»Kolesarstvo je edini šport, v katerem kdor beži, ni strahopetec,« je zapisal Gianni Mura. Pokojni novinar je za Repubblico dolgo let spremljal Tour de France, zanimala ga ni samo tekma sama po sebi, v svojih reportažah je opisoval kraje, ki jih je prečkala dirka, njihovo zgodovino in nenazadnje krajevne kulinarične dobrote. Ne vemo, kako bi Mura danes opisoval zmage Tadeja Pogačarja, gotovo bi ga občudoval in bi tudi obiskal njegovo rojstvo vas pri Kamniku ter zašel v kakšno tamkajšnjo gostilno.

Podobno kot pri Gianniju Muri, vrstni red dirke ni prvenstveno zanimal Roberta Cape, ki je leta 1939 po naročilu francoskega časopisa Match fotografiral še danes v svetu najbolj uveljavljeno kolesarsko dirko. Tour de France v posnetkih Roberta Cape in kolesarstvo fotografov agencije Magnum je naslov razstavi, ki je do konca septembra na ogled v palači Tadea v Spilimbergu.

Fotograf madžarskega rodu, ki je pred prihodom v Francijo ovekovečil tragedije in junaštva španske državljanske vojne, je nekaj več kot 4 tisoč kilometrov dolgo dirko spremljal na motorju. V fotografijah Roberta Cape izstopa vztrajnost kolesarjev, ki bolj kot s tekmeci, tekmujejo z lastno vztrajnostjo. Njihovi obrazi so včasih veseli, a tudi boleči in trpeči, nič manj in nič več od današnjega Pogačarja, le da takratni kolesarji niso imeli ob strani današnje tehnologije. Gledalci, ki se gnetejo ob cesti, čustveno spremljajo prihod in odhod kolesarske karavane, za nekatere pa sploh ni jasno, zakaj so pravzaprav tam, vedo le, da so del velikega dogajanja.