Kadar govorimo o fojbah, eksodusu Italijanov iz Istre ter povojnem nasilju, poznanem po vsej Evropi, je pomembno, da dogajanje postavimo v ustrezen zgodovinski kontekst. »Nasilje septembra 1943 v Istri je posledica sovraštva prebivalstva do gospodarske in politične elite fašistične oblasti,« je v ponedeljek v atriju ZRC Sazu v Ljubljani razložil zgodovinar Eric Gobetti. V slovenski prestolnici je spregovoril na predstavitvi slovenskega prevoda njegove knjige E allora le foibe, pod katerega se je podpisala zgodovinarka dr. Nevenka Troha. »Knjiga No, kaj pa fojbe je v italijanski javnosti sprožila burne odzive,« je uvodoma dejala dr. Troha. Gobettijevo delo namreč na poljuden, a z zgodovinskimi dejstvi podkrepljen način razbija mit o »Italijanih kot dobrih ljudeh« in obsoja politično zlorabljanje tragedije fojb in povojnega eksodusa Italijanov iz Istre in Dalmacije. »Način, kako o fojbah govorimo v Italiji, je pristranski in neustrezen,« je v uvodnem nagovoru v italijanščini dejal Gobetti in poudaril, da je požig Narodnega doma simbolen začetek dolgega obdobja smrti.
»Eksodus ni bil posledica nasilja, temveč premikanja mej, zaradi česar so narodi ostajali zunaj matične domovine,« je bil neposreden zgodovinar. S tem so bili seznanjeni tudi politiki in zgodovinarji, ki so se združili v mešano slovensko-italijansko komisjo in izdali študijo o slovensko-italijanskih odnosih med letoma 1880 in 1956. Besedilo je v Italiji spregledano. Politični cilj čaščenja žrtev fojb tako postaja nacionalističen in profašističen, namen je diskreditirati odporništvo in komunizem, fašizem pa predstaviti kot nedolžno ideologijo.
Več v današnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku.