»Človek jo uživa prekinprek«

V petek, 31. maja, bo minilo natanko sto let od praizvedbe Cankarjevih Hlapcev. Bil je kot letos petek, ko je v tržaškem Narodnem domu prvič zaživela ostra kritika slovenskih socialnih in političnih razmer, ki jo je Ivan Cankar napisal leta 1910. Na oder jo je postavil tržaški gledališki ansambel pod vodstvom Milana Skrbinška, v vlogi protagonista Jermana je nastopil Emil Kralj. O prvi postavitvi Hlapcev bo jutri, 31. maja, ob 11. uri tekla beseda na krajši slovesnosti v Narodnem domu, o njih bo spregovorila slavistka in neutrudna raziskovalka tržaške gledališke preteklosti Bogomila Kravos.

V današnjem Primorskem dnevniku objavljamo njen zapis o okoliščinah, v katerih so nastali Cankarjevi Hlapci in zakaj so bili uprizorjeni šele po avtorjevi smrti. Pa tudi odlomek iz ocene, ki je 5. junija 1919 izšla v kulturnem vestniku Njiva (tega je v Trstu izdajal Višji kulturni svet strokovnih in delavskih organizacij). Avtor članka je bil nad pravkar videnimi Hlapci navdušen »Igra je pač pisana s tako vrlino, da slušalca in igralca – hočeš nočeš – potegne s seboj, saj je ta igra pravi biser naše dramatske umetnosti, toliko kar tiče tehnične strukture, kolikor literarnih vrednot, ki jih je Cankar vložil vanjo. In tako se dogaja, da kljubu prozorno jasni tendenci ta eminentno socijalna drama prav nič ne utrpi na svoji umetniški lepoti. Človek jo uživa prekinprek, tudi če bi slučajno ne bil s Cankarjem enih misli.«