Cankar ‒ velikan slovenske književnosti

Širina Cankarjeve misli in dela je dvorezen meč. Med interpreti pisateljevega dela se zato najdejo raznolike, včasih tudi nasprotujoče si razlage, občasno pa prihaja do drznih, če ne že kratkomalo domišljijskih branj posameznih del, da odbiranja iz konteksta iztrganih citatov za vsakršno rabo niti ne omenjamo. O tem se je lahko vsakdo prepričal v letošnjem letu, ko se ob stoletnici smrti pisatelja odvija Cankarjevo leto.

Sklepnim taktom celoletnega niza prireditev, posvečenih Cankarju, se pridružujejo tudi 29. Primorski slovenistični dnevi, ki jih na različnih lokacijah izmenično prirejajo primorska slavistična društva. Primorski (a ne samo) slovenisti so se tokrat zbrali na Opčinah, kjer je v dvorani banke ZKB včeraj potekal prvi dan dvodnevnega simpozija Tržaški Cankar in naše branje.

Po uvodnih pozdravih predsednice Slavističnega društva Trst-Gorica-Videm Marije Pirjevec, generalnega konzula RS v Trstu Vojka Volka, predsednika Društva slovenskih izobražencev Sergija Pahorja in predsednice Slovenskega kluba Poljanke Dolhar se je za mikrofon vrnila Marija Pirjevec. S široko zastavljenim prispevkom o Cankarju in kulturni emancipaciji Slovencev je ponudila odlično iztočnico za nadaljnja razmišljanja. S svojim delovanjem je avtor, ki mu je simpozij posvečen, vplival na jezikovno in družbeno emancipacijo, pa tudi na emancipacijo subjekta. Cankar je v svojem delu podal radikalno kritiko takratne družbe, kakršne do tedaj v slovenski književnosti ni zmogel še nihče, je še podčrtala.