Kombinat ni samo pevski zbor

Kombinat ni samo ženski pevski zbor, temveč način življenja. Skupino deklet in žensk, ki od leta 2008 prepeva pesem upora na najrazličnejših odrih in trgih, združuje namreč tudi podoben pogled na svet – prepričanje, da se boj za enakopravnost, človekove pravice in svobodo nadaljuje. In da ga je mogoče nadaljevati tudi z borbeno pesmijo v najrazličnejših jezikih. To je prišlo jasno do izraza tudi na projekciji dokumentarca, ki je potekala v mali dvorani tržaškega Kulturnega doma. Slovensko stalno gledališče in Slovenski klub sta v goste povabila avtorici dokumentarca Zvonko T. Simčič in Uršo Bonelli Potokar ter pevki Maksimiljano Ipavec in Petro Vidrih. Z njimi je krajši pogovor po projekciji petdesetminutnega filma vodila novinarka Poljanka Dolhar. V filmu sta režiserki, ki sta z Valerie Wolf Gang podpisali tudi scenarij, snemanje in montažo, spregovorili predvsem o ideji upora, ki ga širijo ženski glasovi zbora Kombinat. O njihovi pesmi, vlogi in sporočilnosti so v dokumentarnem filmu razmišljale dr. Renata Šribar, dr. Vesna Leskošek in dr. Tanja Rener. V svojo kamero pa so ujele tudi številne nastope zbora, na primer v bolnici Franja, nekatere kar na ljubljanskih ulicah in trgih, saj so Kombinatke aktivno sodelovale tudi pri protestniških vstajah. Značilnost zbora je tudi ta, da vsako pesem predstavi in umesti v zgodovinski kontekst, besedila pa obljavlja tudi na svoji spletni strani (www.kombinatke.si) in s tem širi vedenje o nezanemarljivi plati slovenske in svetovne kulturne dediščine.